Appeal allowed; court ruled first instance ignored defendant's venue objection and relied on plaintiff's claims instead of known facts.

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

V primeru odločanja o toženčevem ugovoru krajevne nepristojnosti mora sodišče izhajati iz tega, da se pristojnost sodišča presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16.4.2007 odločilo, da Okrajno sodišče v Celju ni pristojno za sojenje v konkretni pravdni zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Velenju.

Navedeni sklep je pritožbeno izpodbijala tožena stranka iz zatrjevanjih vseh pritožbenih razlogov po I. odst. 388. čl. ZPP ter predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in zadevo odstopi v nadaljnje sojenje Okrajnemu sodišču v Kopru. V pritožbi je navajala, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ni pravilen. Sodišče prve stopnje se je izreklo za krajevno nepristojno na podlagi navedb tožnika na glavni obravnavi, da je v obravnavanem škodnem dogodku utrpel hudo telesno poškodbo in je zaradi teže posledic po ZPP poleg splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče po tožnikovem stalnem prebivališču. Sodišče prve stopnje je tako glede na takšno navajanje tožnika odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Velenje. Iz medicinske dokumentacije izhaja, da je tožnik utrpel le nateg oziroma izvin vratnih mišic in udarnino desne roke, kar pa je lahka telesna poškodba. Upoštevajoč dejansko težo poškodb in sedež tožene stranke v K. oziroma glede na kraj nastanka škode v P. pri P., Okrajno sodišče v Velenju ne more biti krajevno pristojno v tej zadevi.

Pritožba je utemeljena.

Predmetni spor je odškodninski spor in sicer spor o nepogodbeni odgovornosti za škodo zoper zavarovalnico, pri kateri je imel povzročitelj škode zavarovano svojo odgovornost in podlago njene neposredne odgovornosti tako predstavlja Obligacijski zakonik. Za tovrstne spore pa je po določbi čl. 52 ZPP poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti (torej sodišča, kjer ima tožena stranka kot pravna oseba svoj sedež – 48. čl. ZPP) pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica, v primeru, da je škoda nastala zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, pa tudi sodišče na območju, na katerem ima tožeča stranka stalno oziroma začasno bivališče. Določeno je torej več možnih krajevno pristojnih sodišč, tožniku pa je v tovrstnih sporih dana možnost, da izbere, pri katerem od teh sicer večih možnih krajevno pristojnih sodišč bo vložil tožbo. Vendar pa ima tožnik takšno izbirno možnost le do vložitve tožbe. Po vložitvi tožbe (kot to določa določba čl. 22/2 ZPP) bi sicer najprej bila dana možnost sodišču, da se to po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu tožbe izreče za krajevno nepristojno, vendar le, če bi šlo za izključno krajevno pristojnost drugega sodišča za sojenje v sporu, česar pa v tovrstnih sporih ni. Če pa te možnosti ob predhodnem preizkusu tožbe sodišče nima, tožbo vroči toženi stranki. Ta pa lahko v odgovoru na tožbo ugovarja krajevno pristojnost konkretnega sodišča. V primeru takšnega ugovora pa mora sodišče prve stopnje odločiti o njenem ugovoru in njegovi utemeljenosti, pri čemer pa mora sodišče prve stopnje upoštevati tudi določbo II. in III. odst. 17. čl. ZPP, ki določa, da se pristojnost sodišča presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, v kasnejšem postopku spremenjene okoliščine pa na pristojnost ne morejo več vplivati.

Sodišče prve stopnje je pritožbeno izpodbijano odločitev sprejelo ob presojanju toženkinega ugovora krajevne nepristojnosti tega sodišča, ki ga je v odgovoru na tožbo (torej glede na določbo čl. 22/I ZPP pravočasno) podala tožena stranka in ga je utemeljevala s trditvami, da je glede na njen sedež podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru oziroma glede na nastanek škode Okrajnega sodišča v Postojni. Zato pa je sodišče prve stopnje z odločitvijo, ko ni odločalo o toženkinem ugovoru krajevne pristojnosti ampak se je na podlagi trditev, ki jih je podala tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo, izreklo za krajevno nepristojno in odločilo, da bo zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Velenje kot krajevno pristojnemu sodišču, kršilo zgoraj navedena določila ZPP (čl. 17, 22 in 52), kršitev le-teh pa je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe. Utemeljene so tako pritožbene trditve pritožnice o podanosti bistvene kršitve določb pravdnega postopka po I. odst. 339. čl. ZPP, podanost katerih pa pritožbenemu sodišču nalaga (I. odst. 354. čl. ZPP) razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Sodišče prve stopnje bo v novem odločanju moralo o toženkinem ugovoru krajevne nepristojnosti ponovno odločiti, tokrat v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZPP.