Appeal dismissed; court upheld mandatory court deposit for unpaid debt when creditor refuses payment.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik (predlagatelj) ima interes, da obveznost po sodnem sklepu pravilno izpolni, ena izmed možnosti je pa pogoj iz čl. 168 ZNP tudi sodni depozit.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ponovno ugodilo predlogu predlagateljice in v korist nasprotnega udeleženca sprejelo v sodni depozit denarni znesek v višini 163.520,00 SIT, odločilo, da se sredstva deponirajo na v sklepu naveden račun za dobo petih let, nasprotnega udeleženca pa tudi opozorilo, da v kolikor v petih letih od pravnomočnosti tega sklepa ne bo prevzel deponiranega denarja, bo sodišče s sklepom ugotovilo, da je njegova pravica do dviga deponiranega denarja zastarala in denarna sredstva pripadajo državi. Navedlo je tudi, da bodo stroški, ki jih je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti, odmerjen s posebnim sklepom.

Sklep nasprotni udeleženec pritožbeno izpodbija in navaja, da za parcelo št. ... ni nikoli izdal soglasja za služnostno rabo ceste, niti ni bil izdan kakršnikoli dokument o razpolovitvi zemljišča in ni bilo nikoli govora o višini in znesku odškodnine, ki je deponirana, postopek pri meritvah je bil opravljen enostransko in po naročilu nasprotne stranke, zemljišče je še vedno v njegovi lasti, z navedenim postopkom se ne strinja in denarja ne bo sprejel. Navaja, da je bila služnostna pravica po nepravni poti izsiljena z lažjo in zvijačo, saj bi nasprotna stranka lahko uporabljala v te namene svoje zemljišče, v urejeni državi je nedopustna samovolja in prepovedana vsaka enostranska sprememba obstoječega stanja, kar je zapisano tudi v Ustavi, zato naj sodišče pristopi k reševanju spora, stroške pa naj trpi vsaka stranka svoje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagateljice za sprejem denarnega zneska v sodni depozit, ker je ugotovilo, da so izpolnjene predpostavke iz čl. 168 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in tudi čl. 302 Obligacijskega zakonika (OZ), kot posebnega predpisa.

Pritožba ne prereka dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je naslonilo utemeljenost predlagateljičinega predloga za sodni depozit, ki mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugodilo, te pa so, da je predlagateljica po pravnomočnem sklepu Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. N 7/97 z dne 19.05.2003 nasprotnemu udeležencu dolžna plačati 163.520,00 SIT, da je ta znesek nakazala nasprotnemu udeležencu in še, da ga je ta dne 23.04.2004 zavrnil in ga noče sprejeti. Ob takšnih dejanskih zaključkih pa je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da predlagateljica izpolnjuje pogoje za položitev dolgovanega zneska pri sodišču kot sodni depozit, pri čemer se utemeljeno sklicuje tudi na dol. čl. 302 OZ, po katerem ima dolžnik pravico položiti za upnika dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi. Upnik pa pride v zamudo takrat, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči. Dolžnik, v tem primeru torej predlagateljica, ima interes, da obveznost po sodnem sklepu pravilno izpolni in ena izmed možnosti izpolnitve obveznosti je tudi sodni depozit. Predlagateljica je po že navedenem pravnomočnem sodnem sklepu opr št. N 7/97 dolžna nasprotnemu udeležencu izplačati v sodnem sklepu določen znesek, in ker nasprotni udeleženec ne prereka ugotovitve, da zneska ni hotel sprejeti, kar je predlagateljica izkazala z vrnitvijo poštne pošiljke, nenazadnje pa to tudi sam nasprotni udeleženec v pritožbi priznava, je njen predlog za položitev denarnega zneska na sodni depozit utemeljen.

Pritožnikove pritožbene navedbe se nanašajo le na že pravnomočno končan nepravdni postopek in pravnomočni sklep opr. št. N 7/97, ki pa ga v tem nepravdnem postopku pritožnik ne more več izpodbijati. Zato je ob zgoraj že povzetih in neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišče prve stopnje sprejelo pravilno materialnopravno odločitev, ko je predlagateljičinemu predlogu za sodni depozit ugodilo in ob navedenem tako pritožbene navedbe na sprejeto odločitev ne morejo vplivati in niso pravno odločilne.

Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo skladno določilu čl. 168/I in čl. 173 in 177 ZNP, pri čemer tudi ni zagrešilo procesnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradoma (čl. 350/II ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP), zato je bilo ob obrazloženem pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (čl. 365 tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).