Appeal dismissed: Poor financial status and child custody do not justify stopping enforcement under Article 55 of the Enforcement Act.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's rejection of the debtor's objection to enforcement. The debtor argued that his poor financial situation and custody of a minor son prevented him from paying the debt, but the court found these factors insufficient to halt execution. The court ruled that such circumstances only justify a separate lawsuit for reduced alimony, not an immediate suspension of enforcement proceedings.
Legislator headnote
AI generatedArticle 55 of the Enforcement Act; Article 15 of the Enforcement Act: A debtor's financial hardship or the need to care for a minor child does not constitute a valid ground to object to enforcement; such issues must be addressed through a separate action for reduction of alimony.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Slabši finančni položaj, v katerem se je znašel dolžnik, in njegova skrb za še drugega mladoletnega otroka ne predstavljata ugovornega razloga iz 55. čl. ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdan 3. 1. 2003.
Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. V pritožbi, ki je bila višjemu sodišču predložena 27. 6. 2007, ponavlja navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da ima tudi sina, rojenega leta 1995, in dodatno seznanja sodišče, da se je s sedanjo partnerko razšel ter je skrbnik otroka, ker partnerka živi v kraju, iz katerega ni možen prevoz otroka v šolo. Zato je podal tudi vlogo na center za socialno delo zaradi odobritve otroškega dodatka. Dolžnik navaja, da iz navedenih razlogov le s težavo preživlja sebe in sina, kateremu pomaga tudi njegova mama, in bi le s težavo plačeval še stroške za polnoletno hči Š. Dolžnik prosi za ugodno rešitev ugovora (pritožbe).
Upnica na pritožbo dolžnika ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Dolžnik ne prereka dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da se upnica kljub svoji polnoletnosti redno šola, niti materialnopravnega zaključka, s katerim se sodišče druge stopnje povsem strinja, da zato terjatev upnice ni prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo dolžnikov ugovor kot neutemeljen, saj je ugotovilo, da dolžnik ni izkazal razlogov, ki preprečujejo izvršbo (55. čl. ZIZ). Slabši finančni položaj, v katerem se je znašel dolžnik, in njegova skrb za mladoletnega otroka pa ne predstavljata ugovornega razloga iz 55. čl. ZIZ. Zaradi te okoliščine terjatev upnice ni prenehala. Dolžnikove pritožbene navedbe smiselno predstavljajo zatrjevanje spremenjenih razmer, zaradi katerih je možno uveljavljati znižanje preživnine s tožbo v pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni kršilo tistih določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ), zato je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. v zv. s 353. čl. ZPP, oboje v zvezi s 15. čl. ZIZ).