Appeal dismissed; land registry court correctly prioritized earlier freezing order over later title transfer request under land registry law.

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi spisa.

Udeleženec S. d.d. nosi sam svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Če zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižnega predloga ob predhodnem preizkusu ni zavrglo oz. se izreklo za krajevno nepristojno, vpis dovoli ob izpolnjenih pogojih iz 1. do 5. točke 1. odst. 148. člena ZZK-1, pri čemer, v skladu s 189. členom ZZK-1, opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz., ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor udeleženca S. d.d. kot neutemeljen in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 19.7.2004 (1. točka izreka). Odločilo je, da udeleženca S. d.d. in D.O. nosita sama vsak svoje stroške postopka (2. točka izreka).

Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje udeleženec S. d.d. iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni, tako da se predlog za vpis lastninske pravice zavrne ter naloži predlagatelju povrnitev vseh stroškov postopka. Odločitev o dovolitvi vpisa lastninske pravice na družbo G.C. d.o.o. je nepravilna, glede na dejstvo, da je Okrožno sodišče v K. izdalo začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve. Ni pomembno dejstvo glede vrstnega reda prispetja vlog v zemljiško knjigo, saj je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen dne 7.6.2004, začasna odredba pa izdana dne 17.6.2004, plomba za vpis lastninske pravice na G.C. d.o.o. pa je bila vpisana dne 8.6.2004. Tudi glede na naravo začasne odredbe predlogu za vpis lastninske pravice ne gre varstvo vrstnega reda v smislu 10. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Dejstvo je, da tudi, če je predlagatelj vložil predlog, preden je okrožno sodišče izdalo začasno odredbo, predlagatelj zgolj na podlagi plombe še ni postal lastnik sporne nepremičnine. Po določbah Stvarnopravnega zakonika (SPZ) se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini zahtevata tako pravni naslov kot pridobitni način. Pridobitni način pa je vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, ki pa v času izdaje začasne odredbe še ni bil opravljen, pač pa je sodišče vknjižbo izvršilo šele 19.7.2004. Sodišče je spregledalo določbo 268. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da ima sklep o začasni odredbi tudi v primeru, kadar je izdan v pravdnem postopku, učinek sklepa o izvršbi. Taki sklepi pa so izvršljivi ne glede na njihovo pravnomočnost. Zato sodišče ne bi smelo dovoliti vpisa, saj je pred vpisom lastninske pravice na ime predlagatelja že bila izdana začasna odredba o prepovedi odtujitve, ki je bila vložena pred dejansko vknjižbo. Sklep tudi nima razlogov v smislu določbe 1. odst. 99. člena ZZK-1, saj sodišče ni ugotovilo, ali je bil podpis prodajalca na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve. Tudi 47. člen ZZK-1 določa, da je pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za vknjižbo pridobitve pravic na podlagi listin iz 1. in 2. točke 4. odst. 40. člena ZZK-1.

Pritožba ni utemeljena.

Če zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižnega predloga ob predhodnem preizkusu ni zavrglo oz. se izreklo za krajevno nepristojno, vpis dovoli ob izpolnjenih pogojih iz 1. do 5. točke 1. odst. 148. člena ZZK-1, pri čemer, v skladu s 189. členom ZZK-1, opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v skladu s 122. členom ZZK-1, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz., ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. V skladu z 2. odst. citiranega člena, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. Gre za procesno oviro, ki se v zemljiški knjigi javno objavi z zaznambo nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje in tudi za pritožbo ni sporno, je zemljiška knjiga predlog za vpis lastninske pravice v obravnavanem primeru prejela 7.6.2004, sklep o prepovedi odtujitve in obremenitve Okrožnega sodišča v K. pa 23.6.2004, torej kasneje. Upoštevajoč določbo 5. člena ZZK-1 o začetku učinkovanja vpisov (od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz. listino, na podlagi katere odloča po uradni dolžnosti), začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve ni bila ovira za predlagani vpis lastninske pravice. Načelo vrstnega reda (10. člen ZZK-1) je bilo zato v obravnavanem primeru pravilno uporabljeno in drugačnemu pritožbenemu stališču ni mogoče pritrditi. Vrstni red pridobitve stvarne pravice se določi po trenutku, od katerega začne učinkovati vpis te pravice (2. odst. 10. člena in 5. člen ZZK-1). Pritožbeno sklicevanje na določbo 99. člena ZZK-1 o učinkih (že izvršene) „zaznambe“ prepovedi odtujitve in obremenitve je zato nerelevantno, kot tudi 47. člena ZZK-1, ki se nanaša na učinke „vknjižene“ pravice prepovedi udtujitve in obremenitve.

Udeleženec je sicer izpodbijal prvostopenjski sklep v celoti, tudi v stroškovnem delu, vendar neobrazloženo, ob uradnem preizkusu pa drugostopenjsko sodišče kršitev ni zasledilo, zato je neutemeljeno pritožbo v celoti zavrnilo in potrdilo pravilen sklep prvostopenjskega sodišča ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).

V skladu s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom ZZK-1 ter 154. in 165. čl. ZPP nosi pritožbene stroške udeleženec sam.