Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 511/2007 ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.511.2007 AI generated

Slovenian Supreme Court dismisses appeal where separate property and non-property claims fall below individual review thresholds.

Case Number Sklep II Ips 511/2007
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal against a final judgment regarding personal injury damages. Although the appellant argued that the court erred in calculating compensation for physical and mental suffering, the appeal was inadmissible because the specific rejected claims for both property and non-property damage individually fell below the statutory monetary threshold for appellate review. The court held that when multiple claims exist with distinct legal bases, the admissibility of an appeal must be assessed separately for each claim rather than by aggregating their values.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku, 367. člen; 41. člen: In proceedings involving multiple claims with different legal bases, the admissibility of an appeal is determined separately for each claim based on its individual value, not the aggregate sum.

Keywords

AI generated
appeal admissibility threshold property damage claim non-property damage claim separate claim assessment Zakon o pravdnem postopku

Cited Legislation

AI generated
377. člen ZPP
367. člen ZPP
41. člen ZPP
165. člen ZPP
154. člen ZPP
375. člen Zakona o pravdnem postopku
Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Tožeča stranka je poleg zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode uveljavljala tudi zahtevek za povrnitev premoženjske škode. Zahtevka se, čeprav se uveljavljata z eno tožbo, opirata na različno dejansko in pravno podlago, zato je treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek ločeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sodno odločbo dovolilo spremembo tožbe po predlogu z dne 18.8.2004, zaradi umika tožbe za glavnico 1.350.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.4.2003 dalje do plačila je postopek končalo in zavrnilo višji tožbeni zahtevek. Tožečo stranko je zavezalo, da toženi povrne stroške postopka v višini 268.480 SIT s pripadki.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in znesek pravdnih stroškov znižalo na 612,64 EUR, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Proti tej sodbi je tožeča stranka vložila revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in druge zakonsko določene razloge. Predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve ali druge stopnje v novo sojenje. Revizija navaja, da je izpodbijani del pravnomočne sodbe 5.675,18 EUR (prej 1.360.000 SIT). Tožnica je iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem vtoževala 1.200.000 SIT in ne 900.000 SIT, kot je navedlo sodišče prve stopnje. Tožbeni zahtevek je zvišala na glavni obravnavi dne 9.3.2006, kar je sodišče prve stopnje spregledalo, sodišče druge stopnje pa smatralo za nepomembno. Glede na to, da je sodišče stranki prisodilo 720.000 SIT, izpodbijani (neprisojeni) del zahtevka znaša 480.000 SIT. Za strah je sodišče tožeči stranki prisodilo 120.000 SIT od zahtevanih 200.000 SIT, neutemeljeno pa v celoti zavrnilo zahtevek za plačilo 800.000 SIT odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. Revizija odločitve o odškodnini za premoženjsko škodo vsebinsko ne izpodbija. Vrhovno sodišče zaradi narave odločitve ne povzema ostalih revizijskih navedb.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami), ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

Tožeča stranka je poleg zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode uveljavljala tudi zahtevek za povrnitev premoženjske škode. Zahtevka se, čeprav se uveljavljata z eno tožbo, opirata na različno dejansko in pravno podlago. V takšnem primeru je po določbi 41. člena ZPP treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek ločeno in ne po seštevku vrednosti zahtevkov.

Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo odškodnine v višini 2.270.000 SIT, in sicer 2.200.000 SIT za nepremoženjsko škodo (900.000 SIT za telesne bolečine, 200.000 SIT za strah in 1.100.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti) in 70.000 SIT za premoženjsko škodo. Ker je tožena stranka tožeči plačala 1.350.000 SIT odškodnine, je tožeča za ta znesek s pripadki tožbo umaknila, sodišče prve stopnje pa postopek v tem delu končalo. Za ostali tožbeni zahtevek v višini 920.000 SIT je sodišče prve stopnje postopek nadaljevalo. Tožeča stranka je nato na glavni obravnavi dne 16.6.2004 tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo zvišala za 150.000 SIT (50.000 SIT za pomoč in postrežbo ter 100.000 SIT zaradi izgube na zaslužku). S pripravljalno vlogo z dne 18.8.2004 je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo zaradi izgube na zaslužku zvišala še za 30.000 SIT (na 130.000 SIT) in tako v nadaljevanju postopka zahtevala plačilo odškodnine v višini 1.100.000 SIT:- 250.000 SIT za premoženjsko škodo (70.000 SIT za stroške zdravljenja, 50.000 SIT za pomoč in postrežbo in 130.000 SIT zaradi izgube na zaslužku); - 850.000 SIT za nepremoženjsko škodo (900.000 SIT za telesne bolečine, 200.000 SIT za strah in 1.100.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti); pri čemer je vtoževani znesek dobila tako, da je od zahtevanih odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode odštela plačani znesek 1.350.000 SIT. Na glavni obravnavi dne 9.3.2006 je tožeča stranka tožbeni zahtevek še modificirala, tako da je zahtevek za plačilo odškodnine za telesne bolečine zvišala za 300.000 SIT (iz 900.000 SIT na 1.200.000 SIT), hkrati pa je za ta znesek skrčila zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti (iz 1.100.000 SIT na 800.000 SIT), pri čemer je seštevek odškodnin za posamezne oblike škode ostal isti (1.100.000 SIT).

Revizija zmotno trdi, da je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje 1.360.000 SIT. Zahtevek tožnice se nanaša na plačilo 1.100.000 SIT in je s sodbo sodišča druge stopnje zavrnjen v celoti: za 250.000 SIT iz naslova premoženjske škode in 850.000 SIT iz naslova nepremoženjske škode. Noben zahtevek ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije, zato revizija, s katero tožeča stranka izpodbija zavrnilni del pravnomočne sodbe o zahtevku za povrnitev nepremoženjske škode (vrednost 850.000 SIT oziroma 3.546,99 EUR), ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP), s tem pa tudi zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).