Appeal against court fee reminder dismissed as not a reviewable legal act.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal rejected the appellant's challenge to a court fee reminder, upholding the first-instance court's decision. The appellant argued that the reminder was a reviewable act and that she was not liable for the appeal fee since the appeal itself was inadmissible. The court ruled that a reminder or order to pay fees is not a legal act subject to appeal; instead, an objection constitutes a request for a fee determination decision, which can be appealed. Since the fees were already set by a final judgment and the appeal was declared inadmissible, the appellant remained liable for half the appeal fee under the relevant law.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah; Zakon o pravdnem postopku: Opomin oziroma nalog za plačilo sodnih taks nista akta, zoper katera bi bilo mogoče vložiti pravno sredstvo.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Opomin oziroma nalog za plačilo sodnih taks nista akta, zoper katera bi bilo mogoče vložiti pravno sredstvo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v K. zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 3.5.2007, ki jo je tožeča stranka vložila zoper opomin za plačilo sodne takse z dne 10.4.2007, s katerim jo je prvostopenjsko sodišče pozvalo, da plača takso za revizijo in pritožbo. V razlogih sklepa je prvostopenjsko sodišče pojasnilo, da pritožba zoper opomin ni dovoljena in da sta bili sodni taksi za pritožbo in revizijo odmerjeni s pravnomočnim sklepom z dne 30.6.2006 in z dne 12.7.2006.
Zoper sklep se pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da je pritožbo vložila zoper opomin za plačilo sodne takse, ker je ocenila, da je pritožba dopustna. Meni, da je možno izpodbijati opomin za plačilo sodne takse in je zato njena pritožba utemeljena. Za zavrženje pritožbe pa po oceni tožnice ni zakonite pravne podlage, saj je pritožbo vložila v roku in je pritožbo vložila prava oseba. Ugotavlja, da ni dolžna ničesar plačati, še posebej ne takse za revizijo, ki tudi ni bila vložena.
Pritožba ni utemeljena.
Kot je tožnici pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, opomin oziroma nalog za plačilo sodnih taks nista akta, zoper katera bi bilo mogoče vložiti pravno sredstvo. Če stranka vloži ugovor na opomin oziroma nalog za plačilo sodnih taks, se to šteje za zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse, zoper katero je dopustna pritožba. Ker pa je v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da sta bili sodni taksi za pritožbo in revizijo že odmerjeni s pravnomočnim sklepom z dne 30.6.2006 oziroma z dne 12.7.2006, je bila tako kakršnakoli pritožba zoper njiju prepozna. Ni mogoče pritrditi niti trditvam tožnice, da sodne takse za revizijo ni dolžna plačati, ker revizija ni bila vložena. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da je tožničina pooblaščenka dne 26.6.2006 vložila revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v K. opr. št. I Cp 88/2005, vendar je bila revizija zavržena s sklepom z dne 29.6.2006, ker je bila prepozna. Tožnici pa je bilo tudi že pojasnjeno, da je glede na to, da je bila revizija zavržena in ob uporabi 32.a člena Zakona o sodnih taksah, dolžna plačati polovico odmerjene takse sodne takse v znesku 264,07 EUR.
Izpodbijani sklep je tako pravilen in zakonit. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlag 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča.