Appeal allowed; objection to debt transfer is admissible via non-admissibility action despite procedural deadline.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

[JEDRO]

Ugovor, da obveznost ni prešla na dolžnika (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), je ugovor, ki vsaj posredno zadeva samo obveznost (kdo je dolžnik), zato ga je mogoče vložiti tudi po izteku roka in zato je mogoče tudi iz tega razloga vložiti tožbo na nedopustnost izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v K. zavrglo tožbo na nedopustnost izvršbe, ki jo je tožeča stranka vložila na podlagi 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je tožba nedopustna, ker niso podane procesne predpostavke za odločanje o nedopustnosti izvršbe, saj se lahko v skladu z 59. členom ZIZ tožba na nedopustnost izvršbe nanaša le na razloge, ki se nanašajo na terjatev, sprememba dolžnika pa po mnenju prvostopenjskega sodišča ne predstavlja takšnega razloga.

Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Tožeča stranka najprej navaja, da je izdani sklep v nasprotju z listinami v spisu in je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj je v izreku izpodbijanega sklepa sodišče odločilo, da se zavrže tožba z dne 18.12.2000, tožeča stranka pa je tožbo vložila 15.12.2006. Absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 10. točki 2. odst. 339. člena ZPP je sodišče naredilo tudi s tem, ko je štelo za procesno predpostavko vprašanje, ali se neko dejstvo nanaša na terjatev, ali ne. Odločitev o tem je namreč vsebinsko vprašanje, o katerem mora sodišče prve stopnje odločiti v fazi glavne obravnave. Prvostopenjsko sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da se impugnacijski razlogi ne nanašajo na terjatev. Obrazložitev sodišča, da se impugnacijski razlogi na terjatev nanašajo zgolj posredno, in da zaradi tega ne morejo biti predmet tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, je nepravilna tudi iz razloga, ker je posledica v tožbi zatrjevanega impugnacijskega razloga sprememba obligacije, saj se obveznost izvršilnega naslova prenese na osebo, ki v izvršilnem naslovu ni navedena. Odločanje o takšnem vprašanju pomeni odločanje o obveznosti novega dolžnika, kar ni primarni namen izvršilnega postopka, v katerem se predvsem neposredno izvršujejo že ugotovljena materialnopravna upravičenja. Zato je nepravilna odločitev prvostopenjskega sodišča,da impugnacijski razlog ne more biti predmet tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, saj 59. člen ZIZ dopušča možnost novemu dolžniku, da vloži tožbo, s katero zahteva od sodišča, da v pravdnem postopku odloči o tem, ali je pravilna odločitev izvršilnega sodišča, ki je zavrnilo njegov ugovor zoper sklep o izvršbi. Zgoraj navedeno stališče tožeče stranke, da je prehod obveznosti na novega dolžnika dejstvo, ki se nanaša na terjatev, po mnenju tožeče stranke izhaja tudi iz sodne prakse in se tožeča stranka v zvezi z navedenim sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča pod opr. št. II Ips 524/03 in na sodbo Višjega sodišča v Kopru opr.št. I Cp 1243/04 z dne 22.11.2002.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba ima sicer prav, ko opozarja na nepravilnost v izreku sklepa prvostopenjskega sodišča, vendar pa je očitno, da gre zgolj za strojepisno napako, saj je v začetku obrazložitve navedeno, da je tožeča stranka vložila tožbo dne 15.12.2006. Gre torej za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom po 328. členu ZPP in ne za bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Pritrditi pa je potrebno pritožbi, da je nepravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ugovor, da obveznost ni prešla na dolžnika, ne more biti predmet tožbe na nedopustnost izvršbe. Ugovor, da obveznost ni prešla na dolžnika (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), je ugovor, ki vsaj posredno zadeva samo obveznost (kdo je dolžnik), zato ga je mogoče vložiti tudi po izteku roka in zato je mogoče tudi iz tega razloga vložiti tožbo na nedopustnost izvršbe. Ugovor po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ je ugovor proti sklepu o izvršbi (in ne "ugovor" proti nadaljevanju izvršbe) že zato, ker je v ZIZ predpisan kot ugovor (gl. načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 30.6.2003). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje (3.tč.365.čl.ZPP).