Appeal allowed; mortgage registration requires final enforcement court order under Land Register Act.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal against a land register decision that permitted mortgage registration based on a non-final enforcement order. The debtor argued that the court failed to verify the finality of the underlying security order as required by the Land Register Act. The court ruled that registration is only valid on a final court decision, thereby voiding the original entry and remanding the case for a new determination of the order's status.
Legislator headnote
AI generated4. člen ZZK-1; 7. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1: Registration of a mortgage in the land register is permitted only on the basis of a final court order regarding the security of a monetary claim with a pledge right on real estate.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep zemljiškoknjižne sodnice razveljavi ter se ji zadeva vrne v ponovno odločanje.
Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.
Predlog pritožnika za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.
[JEDRO]
Vknjižba hipoteke se dovoli na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice.
[OBRAZLOŽITEV]
Zemljiškoknjižna referentka je dne 12.11.2007 izdala sklep, s katerim je pri nepremičnini parc. št. ... k.o. ..., last dolžnika I. d.o.o., dovolila vknjižbo zastavne pravice za terjatev R. S. v znesku 115.640,35 EUR s pripadki, ter zaznambo neposredne izvršljivosti upnikove denarne terjatve.
Proti sklepu je dolžnik vložil ugovor, ki ga je zemljiškoknjižna sodnica z izpodbijanim sklepom zavrnila in potrdila sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 12.11.2007, Dn. št. 6559/2007.
Proti sklepu zemljiškoknjižne sodnice se dolžnik I. d.o.o. pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in sklep zemljiškoknjižne referentke razveljavi oziroma izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da mora biti sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini pravnomočen, saj se samo v tem primeru lahko dovoli vknjižba. To jasno izhaja iz določb 4. člena ZZK-1. V konkretni zadevi pa sklep o zavarovanju denarne terjatve Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. Z 20/2007, z dne 24.10.2007, še ni pravnomočen, saj je dolžnik zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje njegov ugovor zoper sklep o zavarovanju zavrnilo, vložil pritožbo, o kateri še ni odločeno. Navaja še, da je v svojem ugovoru priglasil povračilo stroškov postopka, o katerem pa zemljiškoknjižna sodnica ni odločila.
Pritožba je utemeljena.
Zastavna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla, zakona ali odločbe sodišča (130. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Sodna (prisilna) zastavna pravica praviloma nastane v trenutku, ko postane sodna odločba pravnomočna (135. člen SPZ). To je splošno pravilo, od katerega določa izjemo 143. člen SPZ, glede hipoteke (zastavne pravice na nepremičninah), ki določa, da hipoteka nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo. Podlaga za vknjižbo zastavne pravice v zemljiško knjigo, je torej lahko le pravnomočna sodna odločba. Prisilna hipoteka nastane na podlagi sodne odločbe v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja.
Pravni naslov za prvo je sklep o izvršbi, za drugo pa sklep o zavarovanju. Hipoteka se v postopku zavarovanja vknjiži (244. člen ZIZ), v postopku izvršbe pa se pridobi z zaznambo izvršbe (170. člen ZIZ). Vknjižba hipoteke se dovoli na podlagi sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice (7. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1). Glede na že povedano, je to lahko le pravnomočen sklep, kot je to razvidno tudi iz določbe 40. člena ZZK-1, ki sicer pri sklepu o zavarovanju ne govori posebej o pravnomočnosti, kar pa tudi ni potrebno, glede na to, da (tudi) točka 7 tega člena, že v uvodu govori o pravnomočnem sklepu.
Da je temu tako, izhaja tudi iz določbe 2. odst. 46. člena ZZK-1, ki določa, da mora sodišče, ki odloča na prvi stopnji, o odločbah iz 1. odst. tega člena (tudi o sklepu o zavarovanju) obvestiti zemljiškoknjižno sodišče v 15. dneh po pravnomočnosti odločbe in obvestilu priložiti izvod odločbe s potrdilom o pravnomočnosti. Stališče zemljiškoknjižne sodnice v izpodbijanem sklepu, da se vknjižba zastavne pravice dovoli na podlagi nepravnomočnega sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, je torej napačno. Ker zaradi tega niso bile ugotovljene dejanske okoliščine v zvezi s pravnomočnostjo spornega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje ter hkrati dovolilo izbrise vpisov in ponoven vpis plombe, vse v skladu s 5. točko 2. odst. 161.
člena ZZK-1. V ponovljenem postopku naj torej zemljiškoknjižna sodnica ugotovi ali je sklep o zavarovanju ob predložitvi zemljiški knjigi že bil pravnomočen ali ne. Od te ugotovitve bo odvisna odločitev v tem postopku – ali se bo zastavna pravica vknjižila ali morda le predznamovala (1. točka 1. odst. 49. člena v zvezi s 1. odst. 46. člena ZZK-1).
Ne glede na to, da je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, je glede na splošno načelo, da v zemljiškoknjižnih postopkih, ki so nepravdni postopki, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, odločilo, da se predlog pritožnika za povrnitev pritožbenih stroškov zavrne (1. odst. 35. člena ZNP v zvezi z 2. odst. 120. člena ZZK-1).