Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 1193/2008 ECLI:SI:VSLJ:2008:I.CP.1193.2008 AI generated

Appeal allowed; appellate court ruled district court has jurisdiction over division of company shares via sale in non-contentious proceedings.

Case Number VSL sklep I Cp 1193/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the appeal against the first-instance court's decision to declare itself incompetent and transfer the case, ruling that the district court has jurisdiction over the division of a company share via sale in non-contentious proceedings. The appellant argued the matter was a dispute between partners governed by the Obligations Code, while the court determined it was a non-contentious division of property. The court also dismissed the fee objection, holding that no tax is due for appeals against procedural rulings declaring incompetence in non-contentious cases.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku, 1. tč. 482. člen; Zakon o nepravdnem postopku, 2. tč. II. odst. 99. člen; Zakon o sodnih taksah, 7. tč. Tarifna številka 7: In non-contentious proceedings regarding the division of a company share via sale, jurisdiction belongs to the district court, and no court fee is payable for an appeal against a procedural ruling declaring incompetence.

Keywords

AI generated
non-contentious proceedings division of property company share sale jurisdiction district court court fee appeal procedural incompetence Zakon o nepravdnem postopku

Cited Legislation

AI generated
Zakon o pravdnem postopku, 1. tč. 482. člen
Zakon o nepravdnem postopku, 2. tč. II. odst. 99. člen
Zakon o sodnih taksah, 7. tč. Tarifna številka 7
Zakon o gospodarskih družbah, 50. člen
Zakon o gospodarskih družbah, 51. člen

Cited Case Law

AI generated
VS RS, III Ips 114/2004
Sklicuje se na odločitev in razloge sodbe VS RS, III Ips 114/2004, češ da je nična pogodba o prenosu le v delu glede spojitve, torej da bi po prenosu za predlagatelja nastal en sam poslovni delež v višini 23,2 %.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi proti sklepu z dne 10. 1. 2008 se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbi proti sklepu z dne 30. 1. 2008 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Za odločanje v nepravdnem postopku za delitev stvari in skupnega premoženja je pristojno okrajno sodišče tudi v primeru delitve deleža družbe s prodajo le-tega.

Ni taksne obveznosti za pritožbo proti sklepu, s katerim se v nepravdnem postopku sodišče izreče za stvarno nepristojno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje se je s sklepom 10. 1. 2008 izreklo za stvarno in krajevno nepristojno in odločilo, da zadevo odstopi Okrožnemu sodišču v Kranju. S sklepom 30. 1. 2008 je predlagatelju naložilo, da v 15 dneh plača takso za pritožbo (zoper sklep 10. 1. 2008) v višini 179,76 EUR ter predloži dokazilo o plačilu.

Predlagatelj se zoper sklep 10. 1. 2008 pritožuje, uveljavlja vse predvidene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nadaljnji postopek. Navaja, da ne gre za spor med družbeniki, pač pa za delitev stvari (analogno delitvi solastnine) in da so podlaga za delitev določbe Obligacijskega zakonika, ne Zakona o gospodarskih družbah. Vztraja, naj o tem odloča okrajno sodišče v Ljubljani v nepravdnem postopku.

V zvezi s sklepom 30. 1. 2008 je predlagatelj v pritožbenem roku vložil zahtevo za izdajo odločbe po 27. čl. Zakona o sodnih taksah. V vlogi navaja, da je taksa za pritožbo, ki jo je vložil zoper sklep 10. 1. 2008, previsoko odmerjena, saj gre za pritožbo zoper sklep procesne narave, ne za vsebinsko odločbo, zato je bila napačno uporabljena tarifa št. 12.

Pritožba proti obema sklepoma je utemeljena.

O pritožbi proti sklepu z dne 10. 1. 2008

Prvostopenjsko sodišče ni pravilno uporabilo določbe 7. tč. 2. odst. 32. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami, od tu dalje ZPP), ki določa, da v gospodarskih sporih odloča okrožno sodišče, in to v zvezi s 1. tč. 482. čl. ZPP, ki kot gospodarske spore opredeljuje tudi spore med družbeniki, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.

Iz predlagateljevega predloga izhaja, da mu je nasprotni udeleženec odsvojil del svojega poslovnega deleža v družbi B. d. o. o.. Nasprotni udeleženec je bil udeležen s poslovnim deležem 9,8 %, predmet odsvojitve pa je bil delež v višini 2,2 %. Sklicuje se na odločitev in razloge sodbe VS RS, III Ips 114/2004, češ da je nična pogodba o prenosu le v delu glede spojitve, torej da bi po prenosu za predlagatelja nastal en sam poslovni delež v višini 23,2 %. Navaja, da bi bilo za nastanek novega poslovnega deleža potrebno, da bi delitev poslovnega deleža na predlog pogodbenih strank odobrili družbeniki, česar upoštevajoč razmerja med družbeniki ni mogoče pričakovati. Predlaga delitev – kot sam trdi - predmeta skupnosti (šlo naj bi za delitev delno odsvojenega poslovnega deleža (predmeta skupnosti) v naravi) - s prodajo le-tega. (S predlogom za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložil hkrati, pa predlaga prepoved nasprotnemu udeležencu odtujitve in obremenitve poslovnega deleža, ki ga ima v družbi B. d. o. o., z vpisom te prepovedi v sodni register Okrožnega sodišča v Kranju.)

Na podlagi povzetih navedb predloga ni mogoče zaključiti, da gre za spor, ki bi se lahko obravnaval v pravdnem postopku, v katerem sodišče odloči o utemeljenosti ali neutemeljenosti točno določenega (tožbenega) zahtevka. Predlagateljev predlog namreč sploh ni oblikovan kot tožbeni zahtevek, pač gre za predlog, naj sodišče proda določen poslovni delež družbe, za katerega predlagatelj trdi, da je glede njega z nasprotnim udeležencem v pravni skupnosti. Predlaga torej delitev predmeta skupnosti s prodajo le-tega. Pritožbeno sodišče poudarja, da gre pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa zgolj za vprašanje pristojnosti, ne pa za vprašanje drugih predpostavk (npr. pravnega interesa), kaj šele za vprašanje utemeljenosti takšnega predloga.

Postopek za delitev stvari in skupnega premoženja ureja Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86; ZNP) v 13. poglavju, za odločanje v nepravdnih postopkih pa so pristojna okrajna sodišča, če zakon drugače ne določa (2. tč. II. odst. 99. čl. Zakona o sodiščih, Ur. l. RS, št. 19/94). Drugače je določeno za tiste nepravdne postopke, ki jih našteva določba 50. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 s kasnejšimi spremembami; ZGD-1). Za slednje so po določbi 51. čl. ZGD-1 pristojna okrožna sodišča, vendar med njimi ni postopka za delitev deleža družbe s prodajo le-tega. Zato pritožbeno sodišče meni, da mora o predlagateljevem predlogu v nepravdnem postopku odločiti okrajno sodišče po pravilih ZNP.

O pritožbi proti sklepu z dne 30. 1. 2008

Tarifna številka 7 (Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 20/04 – 140/06; ZST) določa splošno tarifo za pravna sredstva (tudi za pritožbo) v nepravdnem postopku, tarifna številka 12 pa določa tarife v delitvenem postopku, ki ga želi in predlaga predlagatelj. Vendar je taksna obveznost predvidena le za pritožbe proti meritornim sklepom, ne pa za tako imenovane procesne sklepe, izdane pred odločitvijo o stvari sami. To nedvoumno izhaja iz sistematike Taksne tarife, saj je taksa predpisana v nepravdnem postopku za odločbo (tarifa 6 in 12), in za pravno sredstvo, ki se na odločbo nanaša. Ni logične utemeljitve, da bi se taksa za odločbo v obliki procesnega sklepa in za pritožbo proti le-tej plačala v nepravdnem, ne pa tudi v pravdnem postopku (primerjaj tarifno št. 2 in 3). Taksne obveznosti za pritožbo proti sklepu, s katerim se v nepravdnem postopku sodišče izreče za stvarno nepristojno, torej ni.

Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega v skladu z določbo 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z določbo 37. čl. ZNP pritožbi predlagatelja proti sklepu z dne 10. 1. 2008 ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, pritožbi proti sklepu 30. 1. 2008 tudi ugodilo in ta sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.