Appeal dismissed; court upheld first-instance decision on special auditor request under ZGD-1 s. 318(2).

Pritožba se zavrne in se izpodbijani prvostopni sklep potrdi.

Zahteva za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

[JEDRO]

Res je v 2. odstavku 318. člena ZGD-1 predpisani standard, ki ga mora zatrjevati predlagatelj, to je obstoj vzroka za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, kar pa ne pomeni, da se pri odločanju o utemeljenosti predlagateljevega predloga ne more nasprotni udeleženec braniti pred takšnimi očitki. Iz odgovora nasprotnega udeleženca na predlagateljev predlog namreč izhaja, da je uprava družbe med poslovnim letom 2006 seznanila oba delničarja o slabi likvidnostni situaciji in potrebni zagotovitvi sredstev za poslovanje nasprotnega udeleženca. Nobeden od delničarjev ni bil pripravljen zagotoviti sredstev za nadaljnje poslovanje družbe. Zato sta uprava in nadzorni svet sprejela sklep, da uprava skupščini delničarjev predlaga sklep o začetku postopka redne likvidacije. S tem, da je bila odločitev o prenašanju dejavnosti na G., sprejeta pred imenovanjem nove uprave ter delničarja nista zagotovila potrebnih sredstev za ohranitev poslovanja je nasprotni udeleženec izpodbil vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja za imenovanje posebnega revizorja po 318. členu Zakona o gospodarskih družbah – 1 (ZGD-1), družbe D. d.o.o., z nalogo, da preveri celotno vodenje poslov družbe s strani nove uprave za čas od imenovanja nove uprave družbe to je od dne 17.2.2005, zaradi popolne opustitve poslovanja družbe in opustitve potrebnih aktivnosti in skrbnosti oziroma neangažiranje v postopku davčnega inšpiciranja, ki je bilo zaključeno z odločbo DURS št. 46202-2892/2005-32-0874/198 z dne 9.12.2005. Posebni revizor naj bi po predlogu predlagatelja z revizijo pričel nemudoma, o ugotovitvah revizije pa naj bi pripravil pisno poročilo. Družbi V. d.d. naj bi sodišče naložilo, da v skladu s 6. odstavkom 318. člena ZGD-1 založi predujem za kritje stroškov posebne revizije. Sklenilo je, da udeleženki tega postopka trpita vsaka svoje stroške.

Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil in uveljavljal pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje je predlagal, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagatelj ne napada ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je uprava družbe, imenovana 17.2.2005, le izvrševala odločitve prejšnje in izvajala postopke v smeri realizacije že predhodno sprejete odločitve o prenehanju poslovanja družbe. Slednje namreč izhajajo iz zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki ga je prvostopno sodišče pravilno povzelo, ko je ugotovilo:

– da je imel nasprotni udeleženec zaposlene delavce le do 30.6.2004 in da se je s 1.7.2004 šest od skupno sedmih zaposlenih zaposlilo pri G.,

– na strani 14 zabeležene izjave referentke v računovodstvu udeleženca, da slednji od 1.12.2004 ni imel več prometa, saj je poslovanje preneslo na G. in da je udeleženec že v letu 2003 s poslovanjem počasi prehajal na G.

Vsa ta dejstva je prvostopno sodišče ugotavljalo le v okviru presoje pogojev navedenih v 2. odstavku 318. člena ZGD-1, torej, če obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov uprave imenovane 17.2.2005 do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Sodišče druge stopnje ne razume omenjenih ugotovitev tako kot pritožnik, saj se sodišče ni spustilo v presojo dokazov v tej smeri, da bi dokazovalo, ali je delo uprave nasprotnega udeleženca pošteno ali ne. Ugotovilo je le, da je nasprotni udeleženec že pred začetkom imenovanja nove uprave poslovanje v letu 2003, in večino delavcev v letu 2004 začel prenašati na G.

Res je v 2. odstavku 318. člena ZGD-1 predpisani standard, ki ga mora zatrjevati predlagatelj, to je obstoj vzroka za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, kar pa ne pomeni, da se pri odločanju o utemeljenosti predlagateljevega predloga ne more nasprotni udeleženec braniti pred takšnimi očitki. Iz odgovora nasprotnega udeleženca na predlagateljev predlog namreč izhaja, da je uprava družbe med poslovnim letom 2006 seznanila oba delničarja o slabi likvidnostni situaciji in potrebni zagotovitvi sredstev za poslovanje nasprotnega udeleženca (B 13). Nobeden od delničarjev ni bil pripravljen zagotoviti sredstev za nadaljnje poslovanje družbe. Zato sta uprava in nadzorni svet sprejela sklep, da uprava skupščini delničarjev predlaga sklep o začetku postopka redne likvidacije. S tem, da je bila odločitev o prenašanju dejavnosti na G., sprejeta pred imenovanjem nove uprave ter delničarja nista zagotovila potrebnih sredstev za ohranitev poslovanja je nasprotni udeleženec izpodbil vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.

Pritožnik posplošeno napada razloge v izpodbijanem sklepu s tem, da je v zadostni meri konkretiziral posamezne posle oziroma vodenje uprave ter v to smer predložil zadosti dokazov, katere pa prvostopno sodišče ni upoštevalo kot zadosten dokaz. Na posplošene pritožbene trditve sodišče druge stopnje ni dolžno odgovarjati (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 52. členom ZGD-1 in 39. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, uradni preizkus izpodbijanega sklepa pa je pokazal, da ni podana nobena absolutna bistvena kršitev določb nepravdnega postopka (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 52. členom ZGD-1 in 39. členom ZNP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 52. členom ZGD-1 in 39. členom ZNP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 35. členu ZNP v zvezi s 1. odstavkom 52. člena ZGD-1. V nepravdnem postopku udeleženci sami nosijo svoje stroške postopka.