Appeal court reversed first instance ruling, holding joint debtor liable for costs despite main debtor's payment.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court reversed the first instance decision, ordering the plaintiff to pay the defendant's legal costs. The defendant argued that since the primary debtor paid the debt, the plaintiff should not bear costs for withdrawing the lawsuit. The court held that payment by a joint debtor does not exempt the opposing party from costs when they actively resisted the claim. Consequently, the plaintiff was ordered to pay approximately 2,720 EUR in first instance costs and 228 EUR in appeal costs.
Legislator headnote
AI generated158. člen ZPP; 158. člen Zakona o pravdnem postopku določa, da mora stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, kar velja tudi, če je bila terjatev poravnana s strani drugega solidarnega zavezanca, saj izpolnitev po enem od solidarno zavezanih ne more imeti enakega učinka kot izpolnitev po tožeči stranki.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
s k l e n i l o :
Pritožbi se ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (glede odločitve o stroških postopka) s p r e m e n i tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 2.720,51 EUR stroškov prvostopenjskega postopka v 15-tih dneh.
Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki v 15-tih dneh 228,67 EUR stroškov pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Toženca sta solidarna zavezanca za terjatev tožeče stranke do kreditojemalca, ki sta se zahtevku upirala. Izpolnitev po enem od solidarno zavezanih pa ne more imeti enakega učinka kot v primeru, da bi toženca sama izpolnila zahtevek, ki sta mu pred tem ugovarjala. Na izpolnitev terjatve s strani glavnega dolžnika namreč nista imela nobenega vpliva.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pod tč. 1 izreka zaradi umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v P. opr.št. In dne 9.2.2006 v 1. in 3. tč. in pravdni postopek ustavilo, pod tč. 2 pa je zavrnilo zahtevek tožene stranke, naj ji tožeča stranka povrne stroške postopka.
Proti stroškovnemu delu odločbe se pritožuje tožena stranka po pooblaščencu. Navaja, da je bil predmet te pravde zahtevek tožeče stranke do dolžnika B. d.o.o., pri čemer sta toženca poroka za dolžnikove obveznosti. Med postopkom je upnikovo terjatev poravnal dolžnik, ne pa tožena stranka, zato sodišče odločitve o stroških ne bi smelo opreti na ugotovitev, da je bila tožba umaknjena zaradi izpolnitve zahtevka in da zato tožeča stranka ni dolžna toženi povrniti pravdnih stroškov. Tožena stranka se je namreč med postopkom zahtevku upirala, zato sodišče ne bi smelo šteti, da ima izpolnitev po primarnem zavezancu enak učinek, kot da bi izpolnitev izvršila tožena stranka. Poleg tega je svoj stroškovni zahtevek specificirala in ne drži ugotovitev sodišča, da ga ni z ničemer utemeljila.
Pritožba je utemeljena.
Tožeča stranka je v obravnavani zadevi terjatev do tožene stranke uveljavljala na podlagi Pogodbe o okvirnem kreditu za financiranje izvoza, sklenjene z dolžnikom B. d.o.o., ki sta jo toženca J. in I. S. podpisala kot „solidarna dolžnika in zastavnika“. Tožeča stranka je tožbo umaknila z utemeljitvijo, da je bila „terjatev upnice poravnana“. Toženca v pritožbi zatrjujeta, da terjatve nista poravnala onadva, temveč primarni dolžnik, čemur tožeča stranka, kljub temu da ji je bila pritožba vročena v odgovor, ni oporekala. V obravnavanem spornem razmerju sta toženca solidarna zavezanca za terjatev tožeče stranke do kreditojemalca, ki sta se zahtevku upirala. Izpolnitev po enem od solidarno zavezanih pa ne more imeti enakega učinka kot v primeru, da bi toženca sama izpolnila zahtevek, ki sta mu pred tem ugovarjala. Na izpolnitev terjatve s strani glavnega dolžnika namreč nista imela nobenega vpliva. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov kljub temu, da 158. čl. ZPP določa, da mora stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, zgrešena.
Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Te je odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika (list.št. 21 spisa) in toženi stranki priznalo stroške sodne takse za ugovor (380.000,00 SIT ali 1.585,71 EUR), stroške ugovora zoper sklep o izvršbi v višini 1.800 točk po 6. tč. tarifne štev. 27 Odvetniške tarife, nadaljnjih 180 točk zaradi zastopanja dveh strank v postopku, 50 točk za sestavo vloge, s katero je tožena stranka privolila v umik tožbe in 20 % DDV na odvetniške stroške; skupaj gre toženi stranki ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR znesek 2.720,51 EUR.
Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, je upravičena tudi do povrnitve stroškov pritožbenega postopka. Te predstavlja vrednost sodne takse za pritožbo v znesku 15.200,00 SIT ali 63,43 EUR, stroški sestave pritožbe v višini 300 točk ali 137, 70 EUR ter 20 % DDV; skupaj 228,67 EUR.