Appeal against dismissal of appeal allowed; appeal against rejection of appeal dismissed due to lack of standing.

I. Pritožbi A.M. z dne 22.7.2005 se ugodi in se r a z v e l j a v i sklep sodišča prve stopnje z dne 6.7.2005.

II. Pritožba A.M. z dne 18.2.2005 se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje z dne 31.1.2005.

[JEDRO]

Pritožba zoper sodno odločbo je devolutivno pravno sredstvo, o katerem odloča sodišče druge stopnje v senatu treh višjih sodnikov. Če odloči o njej sodišče prve stopnje, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

K točki I. izreka sklepa:

Z izpodbijanim sklepom z dne 6.7.2005 je sodišče prve stopnje pritožbo A.M. z dne 18.2.2005 kot nedovoljeno zavrglo.

Zoper sklep se pritožuje A.M. in navaja, da na podlagi tožbe, ki jo je po njenem pooblastilu in pooblastilu D.S. v letu 2000 pripravil in pri sodišču vložil odvetnik B.G. iz S., sta poskušali izterjati 7.500.000,00 SIT od dolžnika Š.. V vloženi tožbi je bila kot tožnica omenjena samo D.S., čeprav je tudi sama pooblastila odvetnika za vložitev tožbe, čeprav je vse stroške odvetnika plačala sama in čeprav je v celoti prispevala znesek, ki je bil kasneje izročen Š. in ki ji ni bil nikoli vrnjen, ne s strani Š., ne s strani D.S.. Kljub večkratnim pozivom, naslovljenim na D.S., zadnjo tako prošnjo na prostovoljno plačilo dolgovanega zneska ji je pisno poslala 6.7.2005, pa slednja ni pokazala nobenega interesa za prostovoljno plačilo dolga. Ne razume njenega ravnanja, saj ima vir za preživljanje – prejema našo, slovensko in tudi pokojnino iz N.. Zato bi dolg lahko poravnala, tako da bi se ji od pokojnine odtegovali mesečni zneski. Zato je ukrepala. Pri Okrožnem sodišču v K. je vložila tožbo zoper D.S. za prisilno izterjavo dolgovanega zneska.

Pritožba je utemeljena iz spodaj navedenih razlogov.

V obravnavani zadevi je kot tožeča stranka nastopala D.S., ki je od tožene stranke F.Š. vtoževala vračilo 50.000 DEM v tolarski protivrednosti in 2.412.792,90 SIT s pp. S sklepom z dne 21.8.2003, ki je postal pravnomočen 15.9.2003, je bil postopek v tej zadevi ustavljen. Predlog tožeče stranke za obnovo postopka, vložen 10.3.2004, je bil zavržen s sklepom z dne 16.8.2004, ki je postal pravnomočen 6.9.2004. A.M. v predmetni pravdni zadevi ni nastopala kot pravdna stranka, kot nenazadnje tudi sama navaja v vloženi pritožbi, je tožbo vložila D.S. kot tožnica.

Zato ji je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ni upravičena predlagati obnove postopka. V skladu s 1. odst. 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, obnovi na predlog stranke. S sklepom z dne 31.1.2005 je sodišče prve stopnje zato predlog A.M. za obnovo postopka z dne 22.11.2004 zavrglo kot nedovoljen in enako tudi pritožbo z dne 18.2.2005. V pritožbi zoper sklep o zavrženju njene pritožbe A.M. navaja, da je skupaj s tožnico D.S. pooblastila odvetnika G.G. za vložitev tožbe, takim pritožbenim navedbam pa ni mogoče slediti, saj zatrjevano pooblastilo A.M. iz spisovnih podatkov ne izhaja.

Pritožbene navedbe, da je tožnico pozvala na plačilo dolgovanega ji zneska, nato pa zoper njo vložila tožbo za prisilno izterjavo dolga, pa ne predstavljajo pravno upoštevnih razlogov v obravnavani zadevi. Zato je sodišče druge stopnje opravilo preizkus izpodbijanega sklepa še v mejah po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov (2. odst. 350. člena ZPP). Ob takem preizkusu pa je ugotovilo, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. V skladu z določbo 25. člena Ustave RS je pravica do pritožbe ustavna pravica in ena izmed temeljnih človekovih pravic.

Pritrditev drugačnemu (prvostopenjskemu) stališču (o nedovoljenosti pritožbe) bi pomenila, da bi bila stranka prikrajšana v ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva. Pritožba zoper sodno odločbo pa je devolutivno pravno sredstvo, o katerem odloča sodišče druge stopnje v senatu treh višjih sodnikov. Če odloči o njej sodišče prve stopnje, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odst. 339. člena ZPP. V obravnavani zadevi razlogov za zavrženje pritožbe ni bilo, pritožba je dovoljena, saj se pritožuje vlagateljica pravnega sredstva, odločanje o katerem je možno le na drugi stopnji v pravilni sestavi sodišča.

Zato je pritožbeno sodišče iz navedenih razlogov pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

K točki II. izreka sklepa:

S sklepom z dne 31.1.2005 je sodišče prve stopnje zavrglo predlog A.M. za obnovo postopka kot nedovoljen. Pojasnilo je, da predlagateljica A.M. ni stranka postopka, zato ji zakon ne daje upravičenja predlagati obnovo pravnomočno končanega postopka (1. odst. 394. člena ZPP), niti ni predlagateljica predložila ustreznega pooblastila (pooblaščencu, ki je odvetnik) v skladu s 3. odst. 86. člena ZPP (v zvezi z 2. odst. 91. člena ZPP).

Zoper ta sklep je imenovana vložila pritožbo, datirano 18.2.2005, v kateri ponovno prosi, da ji sodišče dovoli obnovo predmetnega postopka, ker se je toženec okoristil z njenim denarjem. K pritožbi je priložila dva dopisa, z dne 16.8. in 12.2.2004 (priloga C 14 – 15 spisa).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljica vložila laično pritožbo, brez pravno upoštevnih razlogov v skladu s 338. členom ZPP. Zato je pritožbeno sodišče opravilo preizkus le v mejah po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev in glede pravilne uporabe materialnega prava po 2. odst. 350. člena ZPP. Takih kršitev ni zasledilo. Pritožnici je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da obnove ne more predlagati, ker ni nastopala kot pravdna stranka v obravnavani zadevi, zato ji tudi pritožbeno sodišče na njeno ponovno prošnjo za obnovo postopka enako odgovarja, predlagani dokazi z vpogledom dopisov z dne 16.8. in 12.2.2004 pa so podani v nasprotju s 337. členom ZPP in zato neupoštevni. Pritožba je tako neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).