Appeal dismissed; court upheld revocation of enforceability certificate due to improper service of judgment.

Pritožba tožene stranke se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pravna podlaga za odločanje o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti je v 3. odst. 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa z dne 30.11.2001, ki je bilo datirano na 14.12.2001.

Proti navedenemu sklepu je vložila pritožbo tožena stranka po svoji pooblaščenki in predlagala njegovo razveljavitev. Meni, da je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje se je namreč pri svoji odločitvi sklicevalo na sodno prakso, ki pa ni zavezujoča. Tožeča stranka je bila izbrisana iz sodnega registra dne 27.11.2001 iz razloga po 2. točki 1. odst. 25. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod).

Zaradi prenehanja tožnice je nastopa prekinitev postopka po zakonu (3. točka 1. odst. 205. člena ZPP), tako prekinjen postopek pa bi se lahko nadaljeval po določilih 1. odst. 208. člena ZPP, ko bi ga pravni naslednik pravne osebe prevzel. V obravnavanem primeru bi sicer družbenik lahko predlagal nadaljevanje postopka na aktivni strani, pa tega ni storil. Zatrjevani družbenik F.R. tudi ni izkazal, da je edini družbenik tožeče stranke, slednje pa tudi ne izhaja iz objave o izbrisu družbe iz sodnega registra. Sodišče bi moralo tudi uporabiti določbe, ki urejajo situacijo prenehanja dolžnika po pravilih ZFPPod in sicer to, da morajo upniki v enem letu od objave izbrisa družbe predlagati nadaljevanje izvršbe zoper odgovorne družbenike.

V tej smeri pa izpodbijani sklep ni zavzel stališča, saj le navaja, da sklep z dne 30.11.2001 tožniku ni bil vročen. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje tudi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (1. odst. 339. člena ZPP). V konkretnem primeru ne gre za smiselno uporabo določil ZIZ-A, saj je bi sklep o izvršbi razveljavljen, stranki pa napoteni na pravdni postopek in gre torej za uporabo izključno pravil ZPP. Postopanje sodišča, kot je bilo v obravnavanem primeru bi bilo tudi v nasprotju z načelom pravne varnosti.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje razveljavilo svoje potrdilo o pravnomočnosti sklepa z dne 30.11.2001 zato, ker je ugotovilo, da tožeči stranki oz. njenim pravnim naslednikom (tožeča stranka je bila izbrisana iz sodnega registra), sploh ni pravilno vročilo sklepa z dne 30.11.2001, kljub temu pa je bilo na odločbo dne 14.12.2001 dano potrdilo, da je odločba pravnomočna. Po določilih 1. odst. 142. člena Zakona o pravdnem postopku se sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba vroča osebno stranki oz. njenemu pooblaščencu.

Ker sklep z dne 30.11.2001 po ugotovitvah sodišča prve stopnje tožeči stranki oz. njenim pravnim naslednikom sploh ni bil vročen, je dejansko sodišče prve stopnje, kot samo ugotavlja v izpodbijanem sklepu, neutemeljeno izdalo potrdilo o pravnomočnosti tega sklepa na dan 14.12.2001. Pravna podlaga za odločanje o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti je v 3. odst. 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, kot je tudi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Po tej zakonski določbi namreč razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti s sklepom sodišče oz. organ, ki ga je izdal.

Ta določba se sicer nanaša na potrdilo o izvršljivosti, glede na uveljavljeno sodno prakso pa je uporabna tudi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Ob takem stanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev sprejelo na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava, pri čemer pa tudi ni kršilo določb pravdnega postopka. Pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, ker se je sklicevalo na sodno prakso so neupoštevne, saj to sklicevanje ni podlaga za sprejeto odločitev, pač pa je navedeno zgolj kot razlog zakaj je bilo izdano potrdilo o pravnomočnosti.

Kot nepomembna pa se tudi pokaže pritožbena navedba, da zatrjevani družbenik F.R. sploh ni izkazal, da je edini družbenik tožeče stranke, kar sicer spisovni podatki ne potrjujejo. Ne glede na slednje namreč po določbi 3. odst. 42. člena neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti lahko razveljavi sodišče tudi po uradni dolžnosti. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.