Appeal allowed; court order costs based on partial settlement requires full trial success assessment under ZPP 154.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance decision on legal costs, ruling that the lower court erred by applying the partial settlement rule. Although a settlement was reached regarding lost profits, the main claim had already been partially adjudicated in a final judgment. Consequently, the court determined that costs must be assessed based on the outcome of the entire litigation rather than the partial settlement.
Legislator headnote
AI generated154. člen ZPP; 159. člen ZPP: When a settlement covers only part of a claim while other parts have been finally decided, legal costs must be determined based on the overall success of the parties in the entire proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
s k l e n i l o :
Pritožbi tožeče stranke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.
[JEDRO]
Med pravdnima strankama je bila res sklenjena sodna poravnava, toda le glede dela tožbenega zahtevka (1.384,31 EUR), o drugem delu zahtevka, pa je bilo že delno pravnomočno odločeno, sicer s sodbo Okrožnega sodišča v K. Glede na to je o pravdnih stroških potrebno odločiti po 154. čl. ZPP, to je glede na uspeh strank v celotni pravdi.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, sklicujoč se pri tem na določilo 1. odst. 159. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu. V pritožbi navaja, da se sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi napačno sklicuje na določilo 1. odst. 159. čl. ZPP. Stranki sta res prepustili odločitev o stroških postopka sodišču, s tem, da glede stroškov nista dosegli posebnega dogovora, vendar je bila sodna poravnava dosežena po delno razveljavljeni prvostopni sodbi in se je nanašala zgolj na višino do tedaj še vedno spornega dela odškodninskega zahtevka, to je glede odškodnine iz naslova izgubljenega dobička. Glede ostalih zahtevkov, ki so bili predmet tožbe, vložene na sodišče že dne 15.11.2000 pa je sodišče po dolgotrajnem sodnem postopku, v katerem so nastali tudi znatni pravdni stroški, meritorno odločilo. Zato bi moralo odločiti sodišče o stroških celotnega postopka.
Pritožba tožeče stranke je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede stroškov pravdnega postopka odločilo v nasprotju z določilom 1. odst. 159. čl. ZPP. Po tem določilu vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno. Med pravdnima strankama je bila res sklenjena sodna poravnava, toda le glede dela tožbenega zahtevka v znesku 331.736,79 SIT (1.384,31 EUR), o drugem delu zahtevka, ki je v celoti znašal 1.494.847,80 SIT, pa je bilo že delno pravnomočno odločeno, sicer s sodba Okrožnega sodišča v K. z dne 21.2.2006, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 13.10.2006, opr.št. I Cpg 205/2006-2. Glede na to je o pravdnih stroških potrebno odločiti po 154. čl. ZPP, to je glede na uspeh strank v celotni pravdi. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi tožeče stranke izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Pri ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje ugotovi višino potrebnih stroškov tožeče in tožene stranke in nato o pravdnih stroških ponovno odloči, upoštevajoč uspeh pravdnih strank v celotnem postopku.