Court dismisses appeal allowing labor dispute to continue after company deletion via shareholder successor.

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka na podlagi vloge tožeče stranke, s katero je kot pravna naslednica prvotne tožeče stranke (ki je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi določil ZFPPod) priglasila prevzem spora. Morebitno premoženje izbrisane družbe se je glede na smiselno uporabo ureditve, ki velja za postopke prostovoljne likvidacije, prisilne likvidacije ali stečaja, razdelilo med družbenike oziroma delničarje. Eden izmed delničarjev izbrisane družbe je bila tudi nova tožeča stranka, zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se prekinjeni postopek lahko nadaljuje.

Morebitne nepravilnosti v zvezi z vročanjem sklepa o prekinitvi postopka (ki ga sodišče prve stopnje ni osebno vročilo delničarjem bivše tožeče stranke, ampak le objavilo na oglasni deski in v Uradnem listu RS), na zakonitost sklepa o nadaljevanju postopka ne vplivajo. Za presojo sklepa o nadaljevanju postopka je namreč bistveno le, ali je tisti, glede katerega se postopek nadaljuje, v trenutku izbrisa imel položaj delničarja izbrisane družbe. Za preostale delničarje pa velja, da lahko kadarkoli vstopijo v ta postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa družbe XY d.d. iz sodnega registra oziroma njenega prenehanja, nadaljevalo zoper družbo XX spol s.r.o. V obrazložitvi je navedlo, da je ta družba priglasila prevzem spora, svoje nasledstvo v razmerju do izbrisane družbe pa je izkazala z izpisom iz delniške knjige, iz katerega je razvidno, da je lastnica 5000 delnic izbrisane družbe.

Zoper navedeni sklep sta se pritožila tožeča stranka, ki je priglasila prevzem spora, in pritožnik Ž.M. kot delničar oziroma pravni naslednik prvotne tožeče stranke XY d.d. Tožeča stranka je v pritožbi uveljavljala vse pritožbene razloge, pritožbenemu sodišču pa je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in naloži sodišču prve stopnje nadaljevanje postopka v skladu s predpisi. Navedla je, da ji je sodišče prve stopnje onemogočilo uresničevanje temeljnih ustavnih pravic in neovirano uživanje premoženja. Po izbrisu družbe XY d.d. iz sodnega registra so njene pravice prešle na imetnike 10.000 delnic, sklep o prekinitvi postopka pa ni bil vročen niti enemu izmed delničarjev. S tem jim je bila odvzeta pravica do pritožbe in onemogočena dostava dokazov, s katerimi bi dokazali neutemeljenost prekinitve postopka. Sklep o prekinitvi postopka ni postal pravnomočen in nima nobenih učinkov, sklep o nadaljevanju postopka pa je prav tako nezakonit. Sodišče prve stopnje je v uvodu izpodbijanega sklepa in v vabilu na narok dne 12.9.2007 kot tožečo stranko napačno navedlo družbo XY d.d., ki ne obstaja več, odvetnik B.D. pa ne more biti njen pooblaščenec. Z izbrisom te družbe iz sodnega registra in s tem postopkom je sodišče onemogočilo prej obstoječi tožeči stranki in njenim delničarjem uresničevanje pravic, saj je M.G. kot nekdanji direktor te družbe omogočil, da si njeno premoženje prisvoji družba YY d.d.

Pritožnik Ž.M. se je prav tako pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, pritožbenemu sodišču pa je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in naloži sodišču prve stopnje nadaljevanje postopka v skladu z zakonom. V pritožbi je navedel, da so po izbrisu tožeče stranke iz sodnega registra njene pravice prešle na imetnike 10.000 delnic, sodišče prve stopnje pa o prekinitvi postopka ni obvestilo niti enega izmed delničarjev, s čimer jim je odvzelo pravico do pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka. Iz tega razloga je nezakonit tudi sklep o nadaljevanju postopka, saj bi moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti vse delničarje izbrisane družbe, jim vročiti sklep o prekinitvi postopka s pozivom, naj prevzamejo pravdo, in šele po pravnomočnosti sklepa o prekinitvi postopka izdati sklep o nadaljevanju postopka. Sodnega spora ne more voditi družba XY d.d., ki tudi ne more več imeti pooblaščenca, ampak lahko to storijo le delničarji. Izbris te družbe iz sodnega registra je pomenil grob poseg v lastništvo, saj ji je bilo s tem onemogočeno nemoteno uživanje lastnine. Njeno premoženje je nezakonito prikazano kot premoženje družbe YY d.d., hkrati pa je bilo prodano družbi YXY, znesek kupnine pa ni bil nakazan v Slovenijo. To je omogočil nekdanji direktor M.G., ki je bil nagrajen v postopku pred Delovnim sodiščem v Kopru in poplačan s stanovanjem nekdanje tožeče stranke, ki je bilo nezakonito odvzeto. Akcijo odtujitve njenega premoženja je vodila Slovenska varnostno obveščevalna agencija, o čemer bodo delničarji družbe XY d.d. obvestili preiskovalno komisijo Državnega zbora Slovenije.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je pazilo na obstoj absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, navedenih v 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 52/07) v zvezi s 366. členom ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, ni storilo, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka na podlagi vloge tožeče stranke družbe XX spol s.r.o., s katero je kot pravna naslednica prvotne tožeče stranke družbe XY d.d. priglasila prevzem spora. Pri tem je ravnalo skladno z določbo 1. odstavka 208. člena ZPP, po kateri se prekinjeni postopek nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, da to storijo. Družba XY d.d. je bila po določilu 1. odstavka 37. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod; Ur. l. RS, št. 54/99 in nadaljnji) izbrisana iz sodnega registra in je s tem prenehala obstajati. Morebitno premoženje, ki ga je imela, pa se je glede na smiselno uporabo ureditve, ki velja za postopke prostovoljne likvidacije, prisilne likvidacije ali stečaja, razdelilo med družbenike oziroma delničarje. Eden izmed delničarjev izbrisane družbe je bila tudi nova tožeča stranka, kar je dokazala z izpisom iz delniške knjige z dne 10.5.2005. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se prekinjeni postopek lahko nadaljuje. Prav tako se lahko nadaljuje tudi s pritožnikom Ž.M. kot delničarjem izbrisane družbe, saj glede na določbo 2. odstavka 199. člena ZPP ni nobene ovire, da se tožeči stranki ne bi pridružil nov tožnik.

Morebitne nepravilnosti v zvezi z vročanjem sklepa o prekinitvi postopka, na katere se sklicujeta tako tožeča stranka kot pritožnik Ž.M., na zakonitost sklepa o nadaljevanju postopka ne vplivajo. Za presojo sklepa o nadaljevanju postopka je namreč bistveno le, ali je tisti, glede katerega se postopek nadaljuje, v trenutku izbrisa imel položaj delničarja izbrisane družbe. Za preostale delničarje pa velja, da lahko kadarkoli vstopijo v ta postopek. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki sklepa o prekinitvi postopka ni osebno vročilo vsem delničarjem bivše tožeče stranke, ampak ga je le pritrdilo na sodno desko in objavilo v Uradnem listu RS, sicer po mnenju pritožbenega sodišča ni bilo pravilno. Ta nepravilnost pa ni vplivala na zakonitost sklepa o nadaljevanju postopka, kot zmotno menita pritožbi, prav tako pa niti tožeča stranka niti pritožnik Ž.M. nista zakonita oziroma začasna zastopnika ali pooblaščenca preostalih delničarjev in so njune pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost vročitve sklepa o prekinitvi postopka tem delničarjem, neupoštevne.

Utemeljene so edino pritožbene navedbe, ki se nanašajo na navedbo tožeče stranke v uvodu izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je v nasprotju s sklepom o nadaljevanju postopka med družbo XX spol s.r.o. in tožencem v uvodu kot tožečo stranko navedlo družbo XY d.d. To nepravilnost je pritožbeno sodišče odpravilo tako, da je v uvodu tega sklepa pravilno navedlo obe pravdni stranki.

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in po določbi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Na preostale pritožbene navedbe glede na določbo 1. odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja, saj se nanašajo na materialnopravno utemeljenost tožbenega zahtevka in za odločitev o zakonitosti sklepa o nadaljevanju postopka niso bistvene.