Appeal dismissed; victim's direct presence not required for withdrawal of prosecution request under ZKP.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the assistant prosecutor's appeal against the first-instance court's decision to terminate criminal proceedings. Although the victim's statement withdrawing the prosecution request was submitted by the defendant's representative without the victim's direct presence, the court found this procedural irregularity insufficient to invalidate the withdrawal. The court ruled that the statutory language of Article 57 of the Criminal Procedure Act does not mandate the victim's physical presence for such a statement, provided the victim's consent was verified as free and voluntary through a subsequent oral confirmation.
Legislator headnote
AI generatedArticle 57 of the Criminal Procedure Act; Article 293(2) of the Criminal Procedure Act; The victim's direct physical presence at the court when submitting a statement withdrawing a prosecution request is not a mandatory requirement under the statutory text, provided the statement is made voluntarily and the victim's consent is confirmed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba pomočnice okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Za izjavo o umiku predloga za pregon iz 57. člena ZKP, po jezikovni razlagi besedila tega člena, oškodovančeva neposredna navzočnost pri predaji izjave sodišču ni nujna.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z 2. točko 357. člena ZKP in 429. členom ZKP ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega, zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 133. člena KZ (KZ). To je bilo storjeno po predhodno pridobljeni oškodovankini izjavi, s katero je ta predlog za obdolženčev pregon umaknila.
Zoper sklep se je pritožila pomočnica okrožnega državnega tožilca zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.
Pritožba ni utemeljena.
Res je nekoliko nenavadno, da je oškodovankino izjavo o umiku predloga za pregon sodišču predložila oseba, ki ni zastopala njenih interesov, temveč interese obdolženega, in nenavadno je, da oškodovanka v tem času ni bila sama navzoča. Toda za izjavo o umiku predloga za pregon iz 57. člena ZKP, po jezikovni razlagi besedila tega člena, oškodovančeva neposredna navzočnost pri predaji izjave sodišču ni nujna. Razen tega je pritožbeno sodišče v okviru pooblastil iz četrtega odstavka 378. člena ZKP oškodovanko pozvalo, da se do navedene izjave opredeli, kar je ta storila na naroku 13.6.2008 tako, da je pristnost in prostovoljnost dane izjave potrdila.
Po zgornjem so se pritožničini dvomi in bojazni o navedenih dveh vidikih oškodovankine izjave o umiku predloga za pregon izkazali za neutemeljene, zaradi česar je bilo treba njeno pritožbo kot takšno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).