Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cpg 736/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CPG.736.2005 AI generated

Trademark appeal dismissed; court held 'milk products' do not include sour cream for similarity test under ZIL-1.47(1)(a).

Case Number VSL sodba I Cpg 736/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the appellant's appeal against the first-instance judgment, confirming the rejection of the trademark infringement claim. The appellant argued that sour cream is a milk product and thus similar to the registered mark, but the court found no legal basis for extending the 'sameness' criterion to include sour cream. The court reasoned that interpreting 'milk products' broadly to cover sour cream would equate all milk items like pudding, which would eliminate the requirement to prove public confusion under the relevant trademark statute.

Legislator headnote

AI generated

ZIL-1(47)(1)(a); The term 'milk products' does not encompass sour cream for the purpose of establishing sameness of goods under the trademark infringement provision, as such a broad interpretation would render the confusion requirement superfluous.

Keywords

AI generated
trademark infringement sameness of goods milk products definition public confusion requirement trademark scope appellate review ZIL-1 provision

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Sodišče Evropske Skupnosti, C-291/00
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Tožeča stranka mora toženi stranki plačati 53.182,80 SIT za stroške odgovora na pritožbo v roku 15 dni, po preteku tega roka pa od tega zneska za primer, če ne bi bil plačan, še zamudne obresti po obrestni meri, določeni z zakonom.

[JEDRO]

Pojem enak označuje (na primer) predmete, ki se med seboj po lastnostih, značilnostih ujemajo, se ne razlikujejo (prim. Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, 1994, stran 199). Pojem "mlečni izdelki" pa je razumeti kot nadpomenko za vse najrazličnejše izdelke iz mleka. Vse te izdelke povezuje skupna značilnost, to je, da gre za izdelke iz mleka. V tej lastnosti so si med seboj vsi mlečni izdelki enaki. Toda (a) točka 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne govori o enakosti ene izmed lastnosti primerjanega blaga, temveč o enakosti med primerjanim blagom.

Za enakost med mlečnimi izdelki in kislo smetano v smislu (a) točke 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne gre, pa čeprav je res, kar trdi pritožnik, da je notorno, da je kisla smetana mlečni izdelek.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se je glasil:

"1.Tožena stranka L.M. d.d., je kršila pravice tožeče stranke M.C. d.o.o., iz blagovne znamke št. 9771232 za znak Mileram, vpisane v register znamk pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino, priznane z odločbo tega urada z dne 16.2.1998, št. 670-1232/97-AČ-7, na podlagi prijave št. Z-9771232 z dne 18.8.1997 s tem, da je od januarja 1999 dalje z znakom Mileram označevala svoj izdelek kisla pasterizirana smetana in ga tako označenega dajala v gospodarski promet.

2.Toženi stranki se prepoveduje v bodoče s takimi ali podobnimi dejanji in ravnanji posegati v pravice tožeče stranke iz blagovne znamke št. 9771232, pod izvršbo.

3.Tožena stranka mora vse izdelke, ki jih označuje z znakom Mileram, odstraniti iz vseh trgovinskih tokov, v roku 8 dni, pod izvršbo.

4.Ta pravnomočna sodba se na stroške tožene stranke objavi v Delu, Dnevniku, Večeru, Slovenskih novicah, Primorskih novicah in Financah, v roku 8 dni, pod izvršbo.

5.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki vse pravdne stroške, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo."

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožena stranke je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da v seznamu blaga, ki opredeljuje obseg priznanega varstva z znamko 9771232 (3. tč. 64. čl. ZIL/92 in 97. in nasl. čl. ZIL-1), kisla smetana ni navedena, navedeni pa so "mlečni izdelki."

Pritožnik prav tako ne izpodbija stališča sodišča prve stopnje, ki je tožbeno trditveno podlago kvalificiralo kot očitek kršitve, opredeljene v abstraktnem dejanskem stanu (a) točke 1. odstavka 47. člena ZIL-1. S takšno pravno kvalifikacijo se sicer strinja tudi pritožbeno sodišče. Tožeča stranka je namreč v V. točki svojih navedb (l. št. 27) trdila, da je kisla smetana mlečni izdelek in da gre zato za "enako blago, ki je obseženo z znamko" tožeče stranke, uporabljani znak pa je tudi enak zavarovanemu (Mileram). V II. točki navedb (l. št. 1) pa je trdila, da kisla smetana sodi v seznam blaga, ki je zavarovan z znamko tožeče stranke. Trditvene podlage za očitek kršitvenega dejanja, ki ga opredeljuje (b) točka 1. odstavka 47. člena ZIL-1, tožeča stranka ni ponudila, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.

Ključno vprašanje v tem gospodarskem sporu je zato, ali je blago, poimenovano kisla smetana, enako blagu, ki ga poimenujemo "mlečni izdelek" (prim. (a) točko 1. odstavka 47. člena ZIL-1).

Pojem enak označuje (na primer) predmete, ki se med seboj po lastnostih, značilnostih ujemajo, se ne razlikujejo (prim. Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, 1994, stran 199). Pojem "mlečni izdelki" pa je razumeti kot nadpomenko za vse najrazličnejše izdelke iz mleka. Vse te izdelke povezuje skupna značilnost, to je, da gre za izdelke iz mleka. V tej lastnosti so si med seboj vsi mlečni izdelki enaki. Toda (a) točka 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne govori o enakosti ene izmed lastnosti primerjanega blaga, temveč o enakosti med primerjanim blagom.

Razumevanje tega določila preko besednega pomena ne pride v poštev. Že zato, ker se varstvo znamke iz (a) točke 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne sme raztezati na situacije, ki so tipične za abstraktni dejanski stan (b) točke 1. odstavka 47. člena ZIL-1. Širše razumevanje kriterija "enak" iz (a) točke 1. odstavka 47. člena ZIL-1 bi namreč izključilo zahtevo po dokazovanju verjetnosti zmede v javnosti, ki je predpostavka varstva iz (b) točke istega določila. S tem bi se razširilo absolutno varstvo znamke preko jasno opredeljenega okvira (več o nujnosti ozke razlage pojma "enak" v (a) točki 1. odstavka 4. člena in (a) točki 1. odstavka 5. člena Direktive št. 89/104/EEC v XLIX. in L. odstavku obrazložitve sodbe Sodišča Evropske Skupnosti z dne 20.3.2003, opr. št. C-291/00). Zato po prepričanju pritožbenega sodišča za enakost med mlečnimi izdelki in kislo smetano v smislu (a) točke 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne gre, pa čeprav je res, kar trdi pritožnik, da je notorno, da je kisla smetana mlečni izdelek.

Pritožbeno sodišče dodaja še, da bi drugačno razumevanje vodilo do ugotovitve, da so si med seboj enaki vsi izdelki iz mleka, tako na primer tudi puding in kisla smetana. O enakosti med pudingom in kislo smetano pa seveda ni moč govoriti. Presoja z gledišča kriterija "enak" v smislu (a) točke 1. odstavka 47. člena ZIL-1 v obravnavanem primeru zato po prepričanju pritožbenega sodišča daje negativen odgovor na vprašanje, ali je kisla smetana obsežena s seznamom blaga, za katerega je bila tožeči stranki podeljena pravica do znamke št. 9771232. Zato uveljavljani tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen, kot je to že pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče zaradi jasnosti ponavlja, da se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali bi šlo morda tožeči stranki varstvo znamke v okviru verjetnosti zmede zaradi enakosti primerjanih znakov in podobnosti primerjanega blaga, ker tožeča stranka ni zatrjevala predpostavk varstva znamke iz (b) točke 1. odstavka 47. člena ZIL-1, ki presega obseg varstva, ki ga opredeljuje odločba o podelitvi pravice do znamke.

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pri tem ni zagrešilo uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 154. člena in 1. odstavku 165. člena ZPP. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla. Zato mora sama nositi stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka pa je v pritožbenem postopku uspela. Zato ji mora tožeča stranka povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na 53.182,80 SIT (379 točk X 1,02 = 402,9 X 110 SIT = 44.319,00 SIT X 1,20 = 53.182,80 SIT). Zahtevanih stroškov za sodno takso za odgovor na pritožbo pritožbeno sodišče ni moglo priznati, ker iz podatkov spisa ni razvidno, da bi tožena stranka to takso plačala. Tožena stranka je zahtevala še zamudne obresti od prisojenih stroškov. Zamudne obresti

ji po prepričanju pritožbenega sodišča gredo od zamude s plačilom prisojenih stroškov (378. člen OZ v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP), to pa je po preteku paricijskega roka (313. člen ZPP).