Appeal allowed: Court jurisdiction remains where debtor had seat at bankruptcy filing per ZPP.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožnik sam krije stroške pritožbe.

[JEDRO]

Ob smiselni uporabi 3. odst. 17. člena ZPP ostane ne glede na spremembo dolžnikovega sedeža še naprej krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je imel dolžnik sedež ob uvedbi stečajnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Ljubljani (sodišče prve stopnje) je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tem stečajnem postopku in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Kopru. Tako je odločilo, ker je dolžnik po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka prenesel svoj sedež iz Ljubljane v Sežano in dne 15.11.2006 pred Okrožnim sodiščem v Kopru vložil tudi predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Sklicevalo se je na 11. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL).

Zoper navedeni sklep je v uvodu navedeni upnik, ki je tudi predlagatelj postopka, vložil pravočasno pritožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Predlagal je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje. Pri tem je priglasil pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

V 1. odst. 11. člena ZPPSL je sicer res določeno, da stečajni postopek opravlja stvarno pristojno sodišče, na katerega območju ima dolžnik svoj sedež, vendar pa je treba v obravnavanem primeru upoštevati tudi dejstvo, da je imel dolžnik ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka sedež v Ljubljani. Ker se v stečajnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ni v ZPPSL določeno drugače (15. člen ZPPSL), v 3. odst. 17. člena ZPP pa je določeno, da če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste (ustalitev pristojnosti). Ob smiselni uporabi pravkar povzete določbe se torej pokaže, da je ne glede na spremembo dolžnikovega sedeža za odločanje v tej zadevi še vedno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

V zvezi s tem je treba še pojasniti, da je bil z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka stečajni postopek sicer res samo uveden (1. odst. 90. člena ZPPSL) in da se torej še ni začel (prim. 97. člen ZPPSL), a ker mora tudi v tej fazi postopka odločati sodišče (kar se razume samo po sebi), glede vprašanja ustalitve krajevne pristojnosti razlikovanje med uvedbo in začetkom stečajnega postopka nima nobenega pomena.

Na ustalitev krajevne pritojnosti v tej zadevi ne more vplivati niti dejstvo, da je dolžnik pred Okrožnim sodiščem v Kopru predlagal začetek postopka prisilne poravnave. Gre namreč za dva ločena postopka. Edina posledica bi bila lahko samo v tem, da se pred odločitvijo o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom ne more začeti stečajni postopek (2. odst. 5. člena ZPPSL).

Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo pravnih pravil o ustalitvi pristojnosti, je izpodbijani sklep napačen. Zato ga je bilo treba razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).

V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o predlogu za začetek stečajnega postopka.

Pritožnik pa mora sam kriti stroške pritožbe, saj v stečajnem postopku kot vrsti nepravdnega postopka stranke same nosijo svoje stroške postopka.