Appeal dismissed; shareholder ousted loses right to company information under ZGD Article 447.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožnica je svojo uveljavljano pravico do informacij in vpogleda v knjige in spise družbe C. d.o.o. temeljila na 447. členu ZGD. Vendar ta daje tako pravovarstveno upravičenje le družbenikom družbe, katere poslovne listine z namenom informiranosti družbenik zahteva. Pritožnica s pritožbo ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da ji je članstvo v družbi C. d.o.o. prenehalo z izključitvijo iz družbe na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Pg 255/99 z dne 18.2.2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 975/2002 z dne 21.4.2004. Čim pa je tako, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je njen poslovni delež z izključitvijo prenehal, s tem pa po 1. odstavku 437. člena ZGD tudi vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti (torej tudi pravica do informiranosti v smislu 446. in 447. člena ZGD). Pritožnica zato ni upravičena predlagateljica uveljavljanega pravovarstvenega zahtevka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče tožbo zavrglo.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, s trditvijo, da gre za nezakonit postopek, pa je smiselno uveljavljala pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve in smiselno predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica je leta 1997 vložila tožbo zaradi posredovanja informacij in vpogleda v spise, poslovne knjige in spremljajočo dokumentacijo družbe C. d.o.o. v smislu 447. člena ZGD. V času vložitve tožbe ZGD ni določal, v kakšnem postopku se rešujejo tovrstni pravovarstveni zahtevki. Šele z obsežno novelo ZGD-F (Ur. l. RS, št. 45/2001), ki je začela veljati 22.6.2001, je bilo v 49.c členu določeno, da se za tovrstne pravovarstvene zahtevke uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, torej Zakon o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP. Pritožničino tožbo je zato treba presojati kot predlog v smislu določil ZNP, ki pa ga mora vložiti upravičena oseba. Po 1. odstavku 22. člena ZNP namreč sodišče predlog zavrže, če ga vloži neupravičena oseba. Upravičenost za pravovarstveni zahtevek je treba presojati ves čas postopka. Odgovor na vprašanje, katera oseba je upravičena uveljavljati v postopku konkreten pravovarstveni zahtevek, pa nudi materialno pravo.

Že je bilo zgoraj obrazloženo, da je pritožnica svojo uveljavljano pravico do informacij in vpogleda v knjige in spise družbe C. d.o.o. temeljila na 447. členu ZGD. Vendar ta daje tako pravovarstveno upravičenje le družbenikom družbe, katere poslovne listine z namenom informiranosti družbenik zahteva. Pritožnica s pritožbo ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da ji je članstvo v družbi C. d.o.o. prenehalo z izključitvijo iz družbe na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Pg 255/99 z dne 18.2.2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 975/2002 z dne 21.4.2004. Čim pa je tako, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je njen poslovni delež z izključitvijo prenehal, s tem pa po 1. odstavku 437. člena ZGD tudi vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti (torej tudi pravica do informiranosti v smislu 446. in 447. člena ZGD). Pritožnica zato ni upravičena predlagateljica uveljavljanega pravovarstvenega zahtevka.

Pritožnica v pritožbi sicer izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo o njeni izključitvi iz družbe C. d.o.o. z navajanjem nepravilnosti v sodnem postopku, ki je tekel zaradi njene izključitve. Vendar bi te nepravilnosti morala uveljavljati v tistem postopku. Vprašanje, ali je pritožnica družbenica družbe C. d.o.o., pa je v sedaj obravnavani zadevi predhodno vprašanje za presojo, ali je sploh upravičen predlagatelj uveljavljanja pravice do informiranosti po 446. in 447. členu ZGD. Po 1. odstavku 13. člena ZPP, ki se smiselno na podlagi 37. člena ZNP uporablja tudi v nepravdnem postopku, pa sodišče o predhodnem vprašanju, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, samo reši to vprašanje le, če o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ. O (ne)obstoju pravnega razmerja pritožnice kot družbenice z družbo C. d.o.o., pa je, kot rečeno, že pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani po tožbi zaradi izključitve pritožnice iz družbe C. d.o.o. Na tako odločitev pa je v sedaj obravnavanem postopku prvostopenjsko sodišče vezano, zato v pritožbi uveljavljane kršitve postopka v zadevi, ki je že postala pravnomočna, niso upoštevne, pravno nerelevantne pa so tudi pritožbene trditve o nezakonitostih v zvezi s poslovanjem družb C. d.o.o. In I d.o.o. ter zatrjevane nezakonitosti v drugih sodnih postopkih.

Ob povedanem se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno odločilo, ko je pritožničino tožbo, ki jo je šteti kot predlog v smislu določb ZNP, zavrglo. Ker pri tem ni zagrešilo bistvenih postopkovnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče po 2. odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).