Appeal allowed; lower court erred by guessing appeal type instead of clarifying with applicant.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first-instance decision and remanding the case for further proceedings. The lower court had rejected the applicant's submission as an inadmissible objection without clarifying its actual nature, despite the applicant providing no specific grounds. The court ruled that a submission must be evaluated by its content, not its label, and that the lower court was legally obligated to request clarification from the applicant when the submission was unintelligible rather than guessing its intent.
Legislator headnote
AI generatedZKP 2. odst. 375. člen; ZKP 3. odst. 76. člen: The court cannot determine the nature of a submission by guessing; it must clarify with the applicant, as incorrect labeling causes no prejudice and unintelligible submissions require correction before ruling.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi obsojenega R. A. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Sodišče ne more samo ocenjevati oziroma ugibati, na kaj se vloga nanaša, temveč to mora razčistiti z vložnikom vloge.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi določila 2. odst. 375. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s členom 390 ZKP zavrglo kot nedovoljen ugovor R. A. zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K /2004 z dne 12.6.2006, ki ga je štelo kot pritožbo zoper sodbo.
Zoper sklep se je pritožil obsojeni R. A. brez navedbe pritožbenih razlogov ter predlagal razveljavitev sklepa.
Pritožba je utemeljena.
Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in spisovnih podatkov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je zavrglo kot nedovoljen ugovor R. A. zoper sodbo, preuranjena. Sodišče prve stopnje je namreč takšno odločitev sprejelo, čeprav še samo ni bilo prepričano, kaj stranka - R. A. s predmetno vlogo, ki jo je sicer poimenoval ugovor zoper sodbo sodišča prve stopnje, pravzaprav zahteva od sodišča. Na tem mestu je potrebno pripomniti, da se vloga presoja po njeni vsebini, in ne po tem kako jo je stranka poimenovala, saj napačno poimenovanje vloge ne sme imeti za stranko škodljivih posledic. Upoštevajoč navedeno, kakor tudi dejstvo, da je bila že pred tem pritožnikova vloga, ki jo je prav tako poimenoval kot ugovor zoper sodbo sodišča prve stopnje, s strani sodišča pa ocenjena kot pritožba zoper sodbo, pravnomočno zavržena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K /2004 z dne 6.9.2006 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kp /2006 z dne 14.11.2006, je oceniti, da je pritožnikova vloga nerazumljiva, saj dejansko iz nje ni razvidno, na kaj se sploh nanaša oziroma kaj pritožnik zahteva od sodišča. V takem primeru pa je sodišče glede na določilo 3. odst. 76. člena ZKP dolžno zahtevati od vložnika vloge, ki je torej nerazumljiva, da jo v danem roku popravi oziroma dopolni. Sodišče torej ne more samo ocenjevati oziroma ugibati, na kaj se vloga sploh nanaša, kar je storilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, temveč to mora razčistiti z vložnikom vloge. V obravnavani zadevi bo torej moralo sodišče prve stopnje s pozivom pritožnika na dopolnitev oziroma popravo vloge razčistiti, ali je torej njegovo vlogo šteti kot pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ali kot pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje, ali kot zahtevo za obnovo kazenskega postopka, ali pa morebiti kot zahtevo za varstvo zakonitosti, glede na to, da pritožnik v predmetni vlogi očita sodišču prve stopnje določene bistvene kršitve določb kazenskega postopka in šele nato odločiti o nadaljnji "usodi" pritožnikove vloge.
Sodišče druge stopnje je zato pritožbi R. A. ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.