Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1139/2007 ECLI:SI:VSLJ:2007:II.CP.1139.2007 AI generated

Appeal dismissed; land registry court bound by applicant's request, not allowed to record non-statutory facts.

Case Number VSL sklep II Cp 1139/2007
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the appeal against a land registry decision refusing to record a specific fact. The applicants argued that other entries in the same file were successful and that ownership transfer should be recorded via a marginal note. The court ruled that the land registry is strictly bound by the applicant's request and cannot record facts not explicitly defined as registrable events in the Land Register Act, noting that ownership rights require a full entry, not a marginal note.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK); The land registry court is bound by the applicant's request and may only record legal facts explicitly defined as registrable events in the Land Register Act, prohibiting the recording of facts not specified by law.

Keywords

AI generated
Land Register Act marginal note ownership transfer registrable events applicant request property rights land registry court

Cited Legislation

AI generated
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
Uradni list RS št. 58/2003
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

[JEDRO]

Med naštetimi pravnimi dejstvi, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, ni določeno, da bi se v zemljiško knjigo vpisovala zaznamba, da se v določeni stavbi nahaja stanovanje in tudi ne zaznamba lastninske pravice.

Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o zahtevanem vpisu vezano na zemljiškoknjižni predlog predlagateljev, zato je zemljiškoknjižna sodnica ravnala pravilno, ko je zaključila, da je bil predlog utemeljeno zavrnjen zaradi nepravilnega zahtevka za vpis ter da zato ni pomembno, ali je z listinami izkazan prenos lastninske pravice z investitorja na pravne naslednike oziroma splošno rečeno, s čim se je ukvarjala zemljiškoknjižna referentka, ki naj bi po trditvi pritožnikov predlog obravnavala kot predlog za vpis lastninske pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 21. 4. 2006, opr. št. Dn 14499/2003.

Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta predlagatelja in navajata, da so druga stanovanja v istem zemljiškoknjižnem vložku uspešno vpisana z institutom zaznambe, da se za rešitev konkretne zadeve uporablja Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 33/95 do 58/2003; v nadaljevanju ZZK) ter da je zemljiškoknjižni referent pravilno predlog obravnaval kot vpis lastninske pravice. Pritožbenemu sodišču tako predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003; v nadaljevanju ZZK-1) v 1. odstavku 246. člena določa, da se določbe tega zakona uporabljajo za vsa razmerja, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do uveljavitve tega zakona še ni odločilo o vpisu. Pritožbeno sodišče tako ocenjuje, da je zemljiškoknjižno sodišče ravnalo pravilno, ko je pri odločanju o vpisu na podlagi konkretnega predloga uporabilo ZZK-1 in ne ZZK, čeprav tudi slednji, kot pravilno ugotavljata pritožnika, ne predvideva drugačne vsebinske rešitve zadeve.

Prvi odstavek 63. člena ZZK-1 določa, da je zaznamba glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Tako ZZK-1 v 22. členu na podlagi 63. člena našteva pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da med pravnimi dejstvi, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, ni določeno, da bi se v zemljiško knjigo vpisovala zaznamba, da se v določeni stavbi nahaja stanovanje in tudi ne zaznamba lastninske pravice.

Prvi odstavek 125. člena ZZK-1 nadalje določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Pritožbeno sodišče tako ocenjuje, da je bilo zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o zahtevanem vpisu v konkretni zadevi vezano na zemljiškoknjižni predlog predlagateljev, zato je bil predlog utemeljeno zavrnjen zaradi nepravilnega zahtevka za vpis. Ob tem ni pomembno, ali je z listinami izkazan prenos lastninske pravice z investitorja na pravne naslednike.

Nazadnje pritožbeno sodišče opozarja, da kljub nekaterim uspelim zaznambam stanovanj in lastninskih pravic v istem zemljiškoknjižnem vložku, te osebe, na katere je zaznamovana lastninska pravica, niso pridobile lastninske pravice na zaznamovanem stanovanju, saj se pravica na nepremičnini pridobi le s vknjižbo (39. člen ZZK-1) kot posebno vrsto vpisa v zemljiško knjigo, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Predlagatelja imata tako še vedno možnost predlagati edini mogoč ter pravilen vpis, in sicer vknjižbo lastninske pravice.

Pritožbeno sodišče je tako na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo pritožnikov kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa, saj niso bili podani niti pritožbeni razlogi, ki jih uveljavljata predlagatelja, niti tisti, ki jih sodišče upošteva po uradni dolžnosti.