Land registry court dismissed appeal; formal defect in permit does not imply invalidity of underlying sale contract.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal against a first-instance decision that approved the registration of ownership rights. The appellant argued that the land registry court should have ex officio noted the nullity of the land registry permit because the underlying sales contract was void due to a spouse's lack of consent. The court ruled that the land registry court's duty to check for nullity is limited to the permit itself and does not extend to judging the validity of the underlying legal transaction. Consequently, the appeal was rejected, and the erroneous mark of incompetence on the approval decision was erased.
Legislator headnote
AI generated4. odst. 149. člena Zakona o zemljiški knjigi; 5. odst. 149. člena Zakona o zemljiški knjigi: The land registry court's ex officio duty to note nullity applies only to the land registry permit itself, not to the validity of the underlying legal transaction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Odredi se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
[JEDRO]
Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila kot takega, neodvisno od posla, na podlagi katerega je bilo le to izdano.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor pritožnice zoper sklep z dne 12.07.2006 in potrdilo navedeni sklep, s katerim je dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist B.M. V drugi točki izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje odredilo zaznambo nepravnomočnosti sklepa ter v 3. točki izreka odločilo, da vlagateljica ugovora nosi svoje stroške postopka.
Zoper navedeni sklep se pritožuje pritožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pri tem pritožnica navaja, da mora zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti v skladu s 4. odst. 149. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) paziti na morebitno ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ker je kupoprodajna pogodba, s katero je zemljiškoknjižni lastnik Š. H. prodal nepremičnino, ki ji bila kupljena v času trajanja zakonske zveze, nična, je posledično nično tudi zemljiškoknjižno dovolilo.
Pritožba ni utemeljena.
4. in 5. odst. 149. člena Zakona o zemljiški knjigi ( v nadaljevanju: ZZK-1) določata, da je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati le popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, pri tem pa ni pristojno presojati veljavnosti pravnega posla. Dolžnost upoštevanja ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila je glede na hkratno prepoved presojanja veljavnosti pravnega posla, kamor sodi tudi ničnost le tega, torej razumeti drugače, kot to nakazuje pritožba. Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila kot takega, neodvisno od posla, na podlagi katerega je bilo le to izdano. Drugačna razlaga 4. odst. 149. člena ZZK-1 bi nujno pripeljala do kršitve 5. odst. 149. člena. Če bi bila v zemljiškoknjižnem postopku uradno upoštevna ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, kot posledica neveljavnosti pravnega posla, bi se zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vedno moralo opredeljevati glede veljavnosti (ničnosti) samega pravnega posla. Iz povedanega tako sledi zaključek, da je ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, na katero pazi zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, ožja in vključuje le primere, kadar zemljiškoknjižno dovolilo v nasprotju s 23. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) vsebuje kakšen pogoj. Ker pa je v obravnavanem primeru zemljiškoknjižni lastnik izdal nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo, ter na pogodbi, ki je bila podlaga za vpis in je vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo, tudi overil svoj podpis, je bila vknjižba lastninske pravice v korist predlagatelja kot kupca, pravilna.
Dodati je tudi, da je sklicevanje pritožbe na ničnost zemljiškoknjižnega dovolila zaradi ničnosti pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla, neutemeljeno tudi glede na uveljavljeno sodno prakso. Prodajna pogodba, s katero en zakonec brez soglasja drugega, razpolaga s skupnim premoženjem, je namreč izpodbojna in ne nična. Pritožnik tako tudi ob drugačnem razumevanju 4. odst. 149. člena ZZK-1, ki bi bilo glede na prej povedano sicer nepravilno, z obravnavano pritožbo ne bi mogel uspeti.
S tem so pritožbene navedbe neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo na podlagi 353. člena v povezavi z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 2. odst. 120. člena ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
V skladu z 2. točko 3. odst. 161. člena ZZK-1 je pritožbeno sodišče odredilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.