Appeal allowed; insurance company's payment via settlement bars claimant from recovering legal costs from insured.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance judgment, ordering the insurance company to pay the claimant's legal costs. The claimant argued that the settlement with the insured resolved the entire dispute, including cost allocation. The court held that because the insurer paid the settlement on the insured's behalf, the insured effectively fulfilled the claimant's request, making the cost award erroneous.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku; Zakon o obligacijskih razmerjih o zavarovanju: When an insurer settles a liability claim on behalf of the insured, the insured is deemed to have fulfilled the claimant's request, precluding the claimant from recovering legal costs from the insured.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahteva prvega toženca za povrnitev stroškov postopka zavrne.
[JEDRO]
Iz določb Zakona o obligacijskih razmerjih o zavarovanju izhaja obveznost zavarovalnice, da v primeru zavarovanja odgovornosti plača oškodovancu odškodnino, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer. Zavarovalnica je s sklenitvijo izvensodne poravnave in plačilom odškodnine ravnala v imenu prvega toženca, zato je potrebno šteti, da je odškodnino plačal prvi toženec sam.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da prvemu tožencu povrne pravdne stroške v znesku 1.505,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila.
Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik in navaja, da vsebina materialnopravnega razmerja, nastalega s sklenitvijo izvensodne poravnave, prvega toženca ne opravičuje do povrnitve pravdnih stroškov. Druga toženka je na naroku dne 13. 11. 2006 podala poravnalno ponudbo, ki jo je tožnik v danem roku sprejel. Druga toženka je poravnalno ponudbo podala v soglasju s prvim tožencem, saj je ta njen zavarovanec in je sklenitev poravnave izrecno pogojevala z umikom tožbe proti prvemu tožencu. Z izvensodno poravnavo je bilo torej rešeno celotno razmerje med pravdnima strankama. Tudi sicer priglasitev stroškov ni bila pravočasna, sodišče prve stopnje pa bi moralo pri odmeri stroškov upoštevati načelo uspeha v pravdi, saj je zavarovalnica plačala obveznost prvega toženca.
Pritožba je utemeljena.
Pritožba utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je prvemu tožencu priznalo stroške postopka, kljub temu, da je tožnik takoj po sklenitvi izvensodne poravnave z drugo toženko tožbo umaknil. Z navedeno izvensodno poravnavo se je druga toženka kot solidarna zavezanka obvezala tožniku izplačati znesek 3.264.000,00 SIT v popolno poravnavo osebne škode, ki mu je nastala v škodnem dogodku dne 2. 2. 2002, za katerega je odgovoren njen zavarovanec - prvi toženec. Iz določb Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 29/1978) o zavarovanju izhaja obveznost zavarovalnice, da v primeru zavarovanja odgovornosti plača oškodovancu odškodnino, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer. Druga toženka je torej s sklenitvijo izvensodne poravnave in plačilom odškodnine ravnala v imenu prvega toženca, zato je potrebno šteti, da je odškodnino plačal prvi toženec sam. Tožnik je takoj za tem tožbo umaknil, zaradi česar je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka. Prvi toženec se zoper ta sklep ni pritožil, zato je potrebno šteti, da je izpolnil tožnikov zahtevek (prvi odstavek 158. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 36/2004, v nadaljevanju ZPP) in da je bilo vprašanje stroškov med pravdnimi strankami z izvensodno poravnavo z dne 20. 11. 2006 že v celoti rešeno. Ker je bilo v njej dogovorjeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožniku naložilo, da prvemu tožencu povrne pravdne stroške, nepravilna.
Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevo prvega toženca za povrnitev stroškov postopka zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).