Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep I Cpg 255/2006 ECLI:SI:VSKP:2007:I.CPG.255.2006 AI generated

Appeal granted; appeal court voided first instance ruling for incorrect calculation of 30-day objection deadline.

Case Number VSK sklep I Cpg 255/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appeal court granted the appellant's request to void the first instance decision and remand the case. The first instance court incorrectly ruled the objection to enforcement inadmissible because it calculated the 30-day deadline from the date the second-instance judgment was issued rather than from the date it was served on the debtor. The court held that under the Code of Civil Procedure, a judgment only takes legal effect upon service, meaning the statutory period for filing an objection could not begin until the debtor actually received the document.

Legislator headnote

AI generated

Art. 59(1) of the Enforcement and Security Act; Art. 320(2) of the Code of Civil Procedure: The thirty-day period for filing an objection to enforcement runs from the date the second-instance judgment is served on the debtor, not the date of its issuance, as a judgment only acquires legal effect upon service.

Keywords

AI generated
enforcement objection service of judgment statutory deadline legal effect remand for decision Code of Civil Procedure Enforcement Act

Cited Legislation

AI generated
Art. 59(1) of the Enforcement and Security Act
Art. 320(2) of the Code of Civil Procedure
Art. 332 of the Code of Civil Procedure
Art. 365(3) of the Code of Civil Procedure
Art. 165(3) of the Code of Civil Procedure

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

[JEDRO]

Sklep ima nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročen. To pomeni, da prej omenjeni sklep Višjega sodišča v K. zoper tožečo stranko ni mogel učinkovati preden ji je bil vročen in je šele od tedaj dalje lahko tekel tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po 59. čl. ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe Ig.

Proti navedenemu sklepu je tožeča stranka po svoji pooblaščenki vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predlagala njegovo razveljavitev in uveljavljala povrnitev stroškov. Navaja, da je tožena stranka kot upnica 24.6.2005 proti tožeči stranki kot dolžnici sprožila izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v P. pod opr.št. Ig in od tožeče stranke zahtevala plačilo 4.116.272,86 SIT. Sodišče je 27.6.2005 izdalo sklep o izvršbi, zoper kateraga je tožeča stranka ugovarjala. Na podlagi ugovora je Okrajno sodišče v P. sklep o izvršbi dne 31.8.2005 razveljavilo in zadevo odstopilo v obravnavo v pravdo. Zoper ta sklep je tožena stranka vložila pritožbo in Višje sodišče v K. je v navedeni zadevi pod opr.št. II Cpg 18/2006 dne 11.5.2006 izdalo sklep, s katerim je pritožbi delno ugodilo in zavrnilo ugovor tožeče stranke kot dolžnice v delu, ki se nanaša na glavnico v znesku 3.138.793,35 SIT s p.p. Navedeni sklep je tožeča stranka prejela 12.6.2006 in je v roku 8 dni po prejemu pri Okrožnem sodišču v K. vložila tožbo na nedopustnost izvršbe pod opr.št. Pg. Napačno je stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožba vložena prepozno. Drži, da je bil sklep Višjega sodišča v K. opr.št. II Cpg 18/2006 sprejet na seji dne 11.5.2006. Prav tako drži, da je zakonsko določen rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe 30 dni od pravnomočnosti sklepa o ugovoru. Vendar pa gre v danem primeru za to, da je Okrajno sodišče v P., pri katerem se vodi postopek pod opr.št. Ig , citirani sklep Višjega sodišča v K. prejelo 2.6.2006, sami tožeči stranki pa je bil vročen šele 12.6.2006, kar je razvidno iz vhodne štampiljke na ovojnici, v kateri je bil sklep poslan tožeči stranki in iz izvršilnega spisa. V kolikor bi torej obveljalo stališče sodišča, da je mogoče tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe vložiti v roku 30 dni, odkar je Višje sodišče v Kopru izdalo navedeni sklep, zoper katerega ni več pritožbe, bi rok za vložitev takšne tožbe potekel že 10.6.2005 (verjetno prav: 2006), torej še preden je bil sklep tožeči stranki sploh vročen. S tem bi bila tožeči stranki onemogočena pravočasna vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo, predlagala njeno zavrnitev in uveljavljala povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju v 1. odst. 59. čl. določa, da lahko pod tam navedenimi pogoji dolžnik v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Izpodbijana odločitev pa temelji na stališču, da je ta rok za tožečo stranko kot dolžnico v izvršilni zadevi Ig Okrajnega sodišča v P. pričel teči 11.5.2006, to je z izdajo sklepa Višjega sodišča v K. , opr.št. II Cpg 18/2006, ko je postal pravnomočen sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na glavnico v znesku 3.138.793,35 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vendar pa pritožnica utemeljeno opozarja, da je relevanten datum, ko je bila prej navedena drugostopna odločba vročena tožeči stranki. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer pravilno navaja, da je sklep o ugovoru postal pravnomočen z izdajo odločbe drugostopnega sodišča, torej 11.5.2006. Vendar pa 2. odst. 320. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 332. čl. ZPP določa, da ima sklep nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročen. To pomeni, da prej omenjeni sklep Višjega sodišča v K. zoper tožečo stranko ni mogel učinkovati preden ji je bil vročen in je šele od tedaj dalje lahko tekel tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po 59. čl. ZIZ. Ker pa sodišče prve stopnje tega datuma ni ugotavljalo, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in je z izdajo izpodbijanega sklepa kršilo določbe pravdnega postopka.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP, pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.