Criminal court allows creditor's appeal to submit debtor's asset list under new enforcement law.

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Novela ZIZ-A je na novo uredila možnost upnika, da lahko takšen predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja vloži kadarkoli med izvršilnim postopkom, poleg tega pa zadošča, da izkaže, da (zgolj) s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za predložitev seznama dolžnikovega premoženja. V obrazložitvi je navedlo, da za izdajo odredbe o predložitvi seznama premoženja ne zadošča zgolj dejstvo, da upnik ne bo mogel biti poplačan z edinim predlaganim izvršilnim sredstvom.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz razloga po 3. tč. 1. odst. 338. čl. ZPP in predlagal njegovo razveljavitev. Trdi, da določilo 1. odst. 31. čl. ZIZ daje upniku možnost, da predlaga predložitev seznama premoženja dolžnika tudi zato, da bo na tej podlagi lahko predlagal druga, dodatna izvršilna sredstva in bo s tem izvršba učinkovitejša. Pogoj za predložitev seznama dolžnikovega premoženja je le verjetna izkazanost, da upnik s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. Upnik pa lahko takšen predlog poda kadarkoli tekom postopka. V obravnavani zadevi je bil sklep o izvršbi izdan 3.2.2005 in zoper njega dolžnik ni ugovarjal. Upnik pa še vedno ni bil v celoti poplačan, dolžnik na računih pri N., B. in R. nima dovolj sredstev za poplačilo obveznosti, kar kaže na dolžnikovo nelikvidnost in na to, da upnik ne bo mogel biti v celoti poplačan s predlaganimi sredstvi izvršbe. Sodišče se v napadenem sklepu sklicuje tudi na ustaljeno sodno prakso in navaja sklepe višjih sodišč iz let 2000 do 2002. Sodna praksa pa očitno ni tako usklajena, saj iz novejših sklepov iz leta 2005 napr. izhaja nasprotno od zatrjevane ustaljene sodne prakse.

Pritožba upnika je utemeljena.

Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bila s sklepom o izvršbi z dne 3.2.2005 dovoljena izvršba na dolžnikova denarna sredstva na računih pri bankah, navedenih v predlogu za izvršbo. Ena od bank je 14.7.2005 sodišče obvestila, da je dolžnikov račun zaprt, tako da se izvršba vodi le še na denarna sredstva dolžnika pri preostalih (dveh) bankah, za kateri je upnik sporočil, da sta zaradi pomanjkanja sredstev vzpostavili evidenco o neizvršenih sklepih o izvršbi.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 1. odst. 31. čl. določa, da če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je na njegov predlog ali po oceni sodišča dolžnik dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva. V pravkar povzetem besedilu gre za spremembe ZIZ z veljavnostjo od 21.9.2002 (novela ZIZ-A), ki je na novo uredil možnost upnika, da lahko takšen predlog vloži kadarkoli med izvršilnim postopkom, poleg tega pa zadošča, da izkaže, da (zgolj) s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. V obravnavanem primeru je po mnenju pritožbenega sodišča upnik izkazal, da s sredstvi izvršbe, ki jih je predlagal, sodišče pa je temu predlogu ugodilo (z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev na računih pri bankah), ne bo mogel biti v celoti poplačan (pri eni od bank je račun zaprt, pri drugih dveh pa je predmetni sklep o izvršbi uvrščen v evidenco neizvršenih sklepov o izvršbi). Sklicevanje sodišča prve stopnje na starejšo sodno prakso, očitno temelječo na prvotnem besedilu 1. odst. 31. čl. ZIZ zato po mnenju pritožbenega sodišča ni utemeljeno.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.