Appeal allowed: Debt collector's enforcement objection dismissed due to lack of substantiated factual allegations.
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court of Koper allowed the creditor's appeal and set aside the first-instance court's decision regarding the debtor's enforcement objection. The debtor failed to substantiate factual claims in their objection, merely alleging formal defects without providing evidence of non-receipt of goods or payment. Consequently, the court ruled that the objection was unfounded because the creditor had already presented verified business records as evidence.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 53. člen; 55. člen: An objection to an enforcement decision based on a document of probative force must be substantiated with specific facts and supported by evidence; failure to do so renders the objection inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se zavrne ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 10.6.2002, opr.št. Ig 2002/00110.
Nadaljnji izvršilni stroški upnika se odmerijo na znesek 35.496,00 SIT.
[JEDRO]
Zatrjevana dejstva morajo biti dokazno podprta, da bi v nadaljnji pravdi privedla do zavrnitve pritožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Dolžnik v ugovoru takšnih pravnorelevantnih dejstev ni navajal. V ugovoru je navedel le, da oporeka izvršilnemu predlogu, ker ta ne temelji na podlagi ustreznih listin, s katerimi bi dokazovali prevzem blaga v skupnem znesku 712.423,15 SIT. Iz teh ugovornih navedb torej izhaja, da dejansko dolžnik v ugovoru uveljavlja formalne pomanjkljivosti predloga, pa še to le za del uveljavljene terjatve. Ker pa te v obravnavanem primeru niso podane, saj je upnik izvršilnemu predlogu predložil izpiske iz poslovnih knjig in sicer preglede odprtih postavk ter obračunov obresti, overjene s strani odgovorne osebe, kar vse so po 23. čl. ZIZ verodostojne listine.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1. razveljavilo sklep o izvršbi opr.št. Ig 2002/00110 z dne 10.6.2002, v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka; pod tč. 2 pa je sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vložil obrazložen ugovor.
Zoper izpodbijani sklep je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo in predlagal razveljavitev oz. spremembo. V pritožbi poudarja, da sodišče pri odločanju o ugovoru dolžnika ni upoštevalo določil 53. čl. ZIZ, da mora biti ugovor obrazložen in da morajo biti v njem navedena dejstva, s katerimi se utemeljuje ter predloženi dokazi. Dolžnikov ugovor pa po mnenju pritožnika nima potrebne razumne in kredibilne obrazložitve in tudi ni podkrepljen z nobenimi dokazi. Ugovor pa se tudi ne sklicuje niti na en sam samcat ugovorni razlog, ki je naštet oz. ga predvideva 55. čl. ZIZ. Dolžnik se namreč v svojem ugovoru sklicuje le na to, da izvršilni predlog ne temelji na ustreznih listinah, s katerimi bi dokazovali prevzem blaga. Dolžnik v ugovoru ni niti oporekal temu, da bi bil z upnikom v poslovnih odnosih, niti ni navedel, da trgovskega blaga, ki je zajeto v računih, ni prejel, niti da je karkoli že plačal, zaradi česar bi bil saldo dolga napačen. Trdil je, da izvršilni predlog ne temelji na podlagi ustreznih listin. Zato upnik upravičeno meni, da je potrebno napadeni sklep v celoti razveljaviti.
Pritožba upnika je utemeljena.
Prav ima upnik, ko se sklicuje na določila 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), in pri tem poudarja, da mora biti ugovor obrazložen. Ugovor, ki ga vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa je obrazložen, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Ob tem pa morajo biti dokazno podprta zatrjevana dejstva takšna, da bi v nadaljnji pravdi privedla do zavrnitve pritožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. V obravnavanem primeru, pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča, upnik utemeljeno opozarja, da dolžnik v ugovoru takšnih pravnorelevantnih dejstev ni navajal. V ugovoru je namreč navedel le, da oporeka izvršilnemu predlogu, ker ta na temelji na podlagi ustreznih listin, s katerimi bi dokazovali prevzem blaga v skupnem znesku 712.423,15 SIT. Iz teh ugovornih navedb torej izhaja, da dejansko dolžnik v ugovoru uveljavlja formalne pomanjkljivosti predloga, pa še to le za del uveljavljene terjatve. Ker pa te v obravnavanem primeru niso podane, saj je upnik izvršilnemu predlogu predložil izpiske iz poslovnih knjig in sicer preglede odprtih postavk ter obračunov obresti, overjene s strani odgovorne osebe, kar vse so po 23. čl. ZIZ verodostojne listine, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je to razvidno iz izreka sklepa (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Hkrati pa je glede na 5. odst. 38. čl. ZIZ upniku odmerilo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 35.396,00 SIT, ki jih predstavljajo sestava pritožbe 50 točk - po odvetniški tarifi štev. 21/2, materialni stroški v višini 2 %, 20 % DDV ter taksa za sklep v znesku 15.200,00 SIT.