Appeal dismissed: Sole shareholder of dissolved company remains liable unless proven inactive per Constitutional Court ruling.

Pritožbi dolžnice se zavrneta kot neutemeljeni in p o t r d i t a oba izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Za obveznosti izbrisane družbe odgovarja po odločbi Ustavnega sodišča štev. U-I 135/00 le tisti družbenik, ki ga je mogoče označiti za aktivnega, vendar pa dolžnica v predmetnem primeru tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni izkazala, da ne bi bila aktivna družbenica. Po podatkih sodnega registra, na katere se upravičeno sklicuje tudi sodišče prve stopnje, je bila namreč dolžnica edini družbenik, tako da ni mogoče govoriti o tem, da je bila pasivni družbenik.

[OBRAZLOŽITEV]

S prvim navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice z dne 10.2.2003 zavrnilo in zoper dolžnico zaradi izterjave 3.144.729,00 SIT s pp, dovolilo izvršbo z prodajo dolžničine nepremičnine parc.št. 3556/2, vpisane v vl.št. 3425 k.o. P. do 1/2 ter poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo, na upnikov TTR. Odmerjeni so tudi nadaljnji stroški upnika na znesek 16.722,00 SIT. Z drugim navedenim sklepom pa je sodišče prve stopnje predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.

Zoper oba sklepa se pritožuje dolžnica po svojem pooblaščencu.

V pritožbi zoper prvi navedeni sklep navaja, da je sklep preuranjen in nezakonit. Izvršba se je najprej vodila zoper družbo A. d.o.o. in je bila ta družba izbrisana iz sodnega registra po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Res po 27. čl. ZFPPod družba z izbrisom iz sodnega registra preneha in se šteje, da so družbeniki podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), torej da prevzemajo obveznost plačila preostalih obveznosti družbe, v konkretnem primeru obveznosti izbrisane družbe, vendar pa je treba, upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča upoštevati, da odgovarja za obveznosti le tisti družbenik, ki je bil aktiven. V konkretnem primeru pa dolžnica to ni bila, zato za obveznosti družbe tudi ne odgovarja.

V pritožbi zoper drugi navedeni sklep pa dolžnica navaja, da je dejansko posredovala sodišču vso zahtevano dokumentacijo, iz katere bi sodišče lahko zaključilo, da je dolžnica nezaposlena in ne prejema nikakršnega dohodka, tako da bi plačilo sodnih taks ogrozilo njeno preživljanje in preživljanje dveh mladoletnih otrok.

Pritožbi dolžnice nista utemeljeni.

K pritožbi dolžnice zoper sklep o zavrnitvi ugovora:

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice utemeljeno zavrnilo in pri tem ravnalo v skladu z določilom 27. čl. ZFPPod v zvezi s 1. odst. 395. čl. ZGD. Res je, da za obveznosti izbrisane družbe odgovarja po odločbi Ustavnega sodišča štev. U-I 135/00 le tisti družbenik, ki ga je mogoče označiti za aktivnega, vendar pa dolžnica v predmetnem primeru tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni izkazala, da ne bi bila aktivna družbenica. Po podatkih sodnega registra, na katere se upravičeno sklicuje tudi sodišče prve stopnje, je bila namreč dolžnica edini družbenik, tako da ni mogoče govoriti o tem, da je bila pasivni družbenik. Že zato je bilo potrebno pritožbo dolžnice zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora.

K pritožbi dolžnice o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks:

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tudi sklep, s katerim je predlog dolžnice za oprostitev sodnih taks zavrnilo, izdalo v skladu z določilom 13. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST). Sodišče prve stopnje se sklicuje na to, da dolžnica sodišču ni predložila potrdila o premoženjskem stanju. V pritožbi pa dolžnica tega niti ne prereka, le na splošno se sklicuje na to, da je sodišču prve stopnje predložila vso potrebno dokumentacijo. Že iz tega razloga je bilo potrebno pritožbo dolžnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.