Appeal court reverses first instance, holding debtor's objection to enforcement is valid and must be reasoned.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court reversed the first instance judgment, ruling that the debtor's objection to the enforcement order was valid and required reasoning. The debtor argued the creditor's claim was invalid because services were not rendered, a negative fact the creditor must prove. The court held that under the Enforcement Act, such objections must be treated as reasoned, shifting the burden of proof regarding the claim's existence to the creditor.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 53. člen 2. odstavek; 62. člen 5. odstavek: An objection to an enforcement order by the debtor must be considered reasoned and substantiated; if the debtor asserts the creditor's claim does not exist due to non-performance of services, the creditor bears the burden of proving the existence and value of the claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi dolžnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se s p r e m e n i, tako da se ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi ugodi, sklep o izvršbi se v delu, v katerem je dovoljena izvršba, to je v tč. 2 izreka, r a z v e l j a v i in bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v K.
[JEDRO]
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi označiti kot obrazložen in s tem utemeljen. Dolžnik je namreč res zatrjeval, da terjatev upnika v zatrjevani višini ne obstoji, ker upnik ni opravil storitev, katerih vrednost iztožuje. Zatrjeval je torej negativno dejstvo, ki ga sam ni dolžan dokazovati, ampak mora obstoj terjatve, to je obstoj pravnega razmerja po temelju in višini, dokazati upnik sam.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi kot neutemeljen zavrnilo.
Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik po svojem pooblaščencu, odvetniku E. D., in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugovoru ugodi ter zadevo napoti na pravdo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je dolžnik ugovarjal neobstoj terjatve upnika, saj upnik obračunava storitve, ki jih ni opravil in zato tudi nima pravice do plačila. Obstoj terjatve pa mora dokazati upnik in ne dolžnik.
Pritožba dolžnika je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v nasprotju z določilom 2. odst. 53. čl. v zvezi s 5. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi označiti kot obrazložen in s tem utemeljen. Dolžnik je namreč res zatrjeval, da terjatev upnika v zatrjevani višini ne obstoji, ker upnik ni opravil storitev, katerih vrednost iztožuje. Zatrjeval je torej negativno dejstvo, ki ga sam ni dolžan dokazovati, ampak mora obstoj terjatve, to je obstoj pravnega razmerja po temelju in višini, dokazati upnik sam. Pritožbeno sodišče je zato ob ugoditvi pritožbi dolžnika izpodbijani sklep spremenilo, tako da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku.