Appeal dismissed; debt maturity irrelevant for interim order when underlying enforcement ruling is legally incompetent.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's appeal against two first-instance rulings regarding enforcement and an interim order. The debtor argued the creditor's claim was not yet due and sought to introduce evidence via a director's interview, but this argument was raised too late in the proceedings. The court held that the debtor's claim maturity is legally irrelevant for the interim order because the underlying enforcement ruling remains legally incompetent and unenforceable.
Legislator headnote
AI generated257. člen ZIZ; 15. člen ZIZ; 338. člen ZPP: An argument that a creditor's claim is not yet due is legally irrelevant for granting an interim order when the underlying enforcement ruling is legally incompetent and therefore unenforceable.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi dolžnika se zavrneta in p o t r d i t a oba izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pravno pa ni upošteven niti ugovorni razlog, da upnikova terjatev še ni dospela, kolikor se nanaša na sklep o izdani predhodni odredbi oz. na sklep o zavrnitvi ugovora dolžnika zoper predhodno odredbo. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, so bili podani pogoji za izdajo prehodne odredbe po 257. čl. ZIZ. Ugovor, da upnikova terjatev še ni dospela, pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni pravno upošteven, saj je podlaga za izdano predhodno odredbo prav nepravnomočen in zato še neizvršljiv sklep o izvršbi.
[OBRAZLOŽITEV]
S prvim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in obenem dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave terjatve v znesku 4.702.720,68 SIT z rubežem dolžnikovih nepremičnin. Z drugim navedenim sklepom pa je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o razširitvi izvršbe z dne 17.6.2003 in zahtevek za povračilo stroškov, ugovor dolžnika zoper sklep o razširitvi izvršbe z dne 14.7.2003, prav tako pa tudi ugovor dolžnika zoper predhodno odredbo.
Zoper ta dva sklepa se pritožuje dolžnik. V pritožbi zoper prvi sklep, to je zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni oz. razveljavi. V pritožbi navaja, da je ugovor zoper sklep o izvršbi v zadostni meri obrazložil in konkretiziral. Upnikova terjatev še ni zapadla v plačilo, to pa je dejstvo, ki bi se dalo raziskati z zaslišanjem direktorja dolžnika. Upnik je dejansko z dolžnikom soglašal, da mu poravna terjatev ob upoštevanju dinamike prihajajočih prilivov finančnih sredstev.
Dolžnik se pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov ugovor zoper dva sklepa o razširitvi izvršbe in zoper sklep o predhodni odredbi, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ in predlaga, naj pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. V pritožbi navaja, da je dolžnik svoje ugovore v celoti obrazložil in konkretiziral. Upnikova terjatev namreč ni zapadla v plačilo, kar bi bilo mogoče ugotoviti z zaslišanjem direktorja dolžnika J.J.. Sicer pa je upnik z dolžnikom dejansko soglašal, da mu bo terjatev poravnana ob upoštevanju dinamike prihajajočih prilivov finančnih sredstev.
Pritožbi dolžnika nista utemeljeni.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tako ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi kot ugovore dolžnika zoper sklep o razširitvi izvršbe in zoper sklep o prehodni odredbi pravilno ocenilo kot neobrazložene in s tem neutemeljene. Dejansko dolžnik za svoje navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni predložil nobenega dokaza. Zatrjevanje, da terjatev upnika še ni zapadla, kar bi se dalo ugotoviti z zaslišanjem direktorja dolžnika, pa je podal šele v pritožbi in ne že v ugovoru, tako da tega dokaznega predloga ni več mogoče upoštevati. Podobno velja tudi glede dolžnikovega ugovora zoper sklep o razširitvi izvršbe z dne 17.6.2003 in ugovora dolžnika zoper drugi sklep o razširitvi izvršbe z dne 14.7.2003, prav tako pa tudi glede ugovora dolžnika zoper predhodno odredbo. Kar se tiče obeh ugovorov zoper sklepa o razširitvi izvršbe, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da trditev dolžnika o tem, da upnikova terjatev še ni dospela, v tem primeru ni pravno relevantna. Sodišče prve stopnje je namreč z izpodbijanima sklepoma odločalo le o razširitvi izvršbe na nova sredstva, o samem dajatvenem delu pa je že odločeno s sklepom z dne 23.5.2003. Pravno pa ni upošteven niti ugovorni razlog, da upnikova terjatev še ni dospela, kolikor se nanaša na sklep o izdani predhodni odredbi oz. na sklep o zavrnitvi ugovora dolžnika zoper predhodno odredbo. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, so bili podani pogoji za izdajo prehodne odredbe po 257. čl. ZIZ. Ugovor, da upnikova terjatev še ni dospela, pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni pravno upošteven, saj je podlaga za izdano predhodno odredbo prav nepravnomočen in zato še neizvršljiv sklep o izvršbi. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in oba izpodbijana sklepa potrdilo.