Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 83/2008 ECLI:SI:VSRS:2008:I.R.83.2008 AI generated

Appeal dismissed; judge's prior disciplinary role and witness testimony do not affect other judges' impartiality.

Case Number Sklep I R 83/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's request to transfer jurisdiction to a different court. The appellant argued that a judge who previously presided over a disciplinary hearing against them and later testified as a witness lacked impartiality. The court held that this situation only raised doubts about the specific judge's personal integrity, not the subjective impartiality of the entire panel or other judges.

Legislator headnote

AI generated

Article 67 of the Act on Civil Procedure; A single judge's prior involvement in disciplinary proceedings or witness testimony does not justify transferring jurisdiction, as it affects only that judge's personal integrity, not the impartiality of the remaining panel.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction impartiality of judges disciplinary proceedings witness testimony subjective impartiality reasonable doubt civil procedure act

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Okoliščina, da je podpredsednik stvarno pristojnega sodišča in hkrati vodja civilnega oddelka istega sodišča sodeloval kot predsednik disciplinskega sodišča pri Lovski zvezi ... v disciplinskem postopku zoper tožnika in bil v tem pravdnem postopku tudi zaslišan kot priča, bi imela za posledico le njegovo suspektnost za primer, da bi bil on naravni oziroma zakoniti sodnik v tej zadevi; ne more pa ta okoliščina vplivati na t.i. subjektivno neodvisnost siceršnjih naravnih oziroma zakonitih sodnikov – članov senata ali drugih sodnikov pristojnega sodišča, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v ... je v ponovljenem postopku s sodbo odločilo o za odločanje še odprtem delu tožnikovega zahtevka – in sicer tako, da ga je zavrnilo. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je tožnik pritožil in v pritožbi med drugim predlagal tudi določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o njegovi pritožbi z obrazložitvijo, da je v disciplinskem postopku zoper njega sodeloval kot predsednik disciplinskega sodišča pri Lovski zvezi ..., ki je bil v tem pravdnem postopku tudi zaslišan kot priča. A. A. je podpredsednik za odločanje o tožnikovi pritožbi pristojnega Višjega sodišča v ... in hkrati vodja civilnega oddelka istega sodišča. Glede na to obstaja po mnenju tožnika resen dvom v nepristranskost in objektivnost odločanja sodišča druge stopnje.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopka v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Okoliščin, ki jih tožnik zatrjuje v oporo svojemu predlogu, ni mogoče opredeliti kot razlogov smotrnosti – torej kot takih, ki bi kazale na možnost lažje (hitrejše in cenejše) izvedbe tega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem. Zato je treba presoditi le, ali so v predlogu tožnika zatrjevane okoliščine lahko „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.

Okoliščina, da je podpredsednik stvarno pristojnega sodišča in hkrati vodja civilnega oddelka istega sodišča sodeloval kot predsednik disciplinskega sodišča pri Lovski zvezi ... v disciplinskem postopku zoper tožnika in bil v tem pravdnem postopku tudi zaslišan kot priča, bi imela za posledico le njegovo suspektnost za primer, da bi bil on naravni oziroma zakoniti sodnik v tej zadevi; ne more pa ta okoliščina vplivati na t.i. subjektivno neodvisnost siceršnjih naravnih oziroma zakonitih sodnikov – članov senata ali drugih sodnikov pristojnega sodišča, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih. Pri tem je nepomembno tožnikovo domnevno oziroma prikrito nakazovanje na verjetnost vplivanja višjega sodnika B. R. na sojenje v tem postopku (t.i. naravnih in drugih sodnikov pristojnega sodišča), ki bi tudi sicer imelo za posledico nevrednost sodniške službe tako za sodnika, ki bi to počel kot za sodnika (sodnike), ki bi bil (bili) dovzeten (dovzetni) za vplive v smislu posegov v avtonomnost njegovega (njihovega) odločanja. V obrazložitvi predloga tožnika ni izkazan obstoj okoliščin, ki bi v konkretnem primeru mogle vzbuditi utemeljen dvom o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot nosilca sodne funkcije pri njem kot stranki tega postopka ali sicer v dojemanju zunanjega videza teh postulatov poštenega sojenja. Zato je bilo treba predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi na drugi stopnji zavrniti.