Appeal dismissed; business ledger lacking responsible person's signature fails as a notarial instrument for enforcement. The court rejected the appeal because the attached business ledger lacked a responsible person's signature, disqualifying it as a notarial instrument under Article 23 of the Enforcement Act. Consequently, the first-instance court's refusal to grant enforcement based on this document was upheld as legally correct. The appellant's argument that the landlord and tenant were the only parties was rejected because the ledger did not clearly show the company's claim belonged to the appellant. The court emphasized that such formal defects require correction before enforcement can proceed. The decision reinforces strict requirements for documents used as notarial instruments in enforcement proceedings. This case clarifies that missing signatures on business records invalidate their status as notarial instruments. The ruling ensures procedural integrity in enforcement actions involving business ledgers. The court found no procedural violations warranting a retrial of the case.

Pritožba se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Stranki obligacijskega razmerja, ki je podlaga za dolžnikovo obveznost, sta res upnica in dolžnik, vendar pa iz priloženega izpiska iz poslovnih knjig ni razvidno, da gre za terjatev, ki bi jo družba D. d.o.o. vodila kot terjatev R. S.. Iz tega razloga priložena listina nima narave verodostojne listine, na podlagi katere bi sodišče lahko dovolilo predlagano izvršbo na predlog upnice.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upničin predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da bi pregled knjižb z dne 09.12.2003 lahko predstavljal verodostojno listino, če bi bil overjen s strani odgovorne osebe, vendar pa bi sodišče v takem primeru izvršbo lahko dovolilo le na predlog in v korist družbe D. d.o.o., ki je to listino izdala. Na podlagi vseh priloženih listin je sodišče tako ugotovilo, da nobena od listin ne predstavlja verodostojne listine, na podlagi katere bi lahko sodišče na predlog upnice dovolilo predlagano izvršbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje upnica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da upničinemu predlogu za izvršbo ugodi. Upnica v pritožbi navaja, da je lastnica stanovanja v N., ki ga je dala dolžniku v najem na podlagi najemne pogodbe z dne 27.09.2000. Na podlagi pogodbe o upravljanju in aneksa k njej družba D. d.o.o. za upnico opravlja le finančno-knjigovodske storitve, ki so povezane s spornim stanovanjem, kar pa ne izključuje dejstva, da upnica kot lastnica stanovanja ni upravičena uveljavljati pravice iz civilnih plodov njenih nepremičnin. Pritožba poudarja, da je upnica tista, ki je sklenila najemno pogodbo in ne upravljalec, prav tako tudi najemnino pridobiva R. S. in ne upravljalec. Pritožba nato opozarja na razliko med postopkom izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ter izvršbo na podlagi verodostojne listine. V primeru izvršilnega naslova morajo stranke morebitni prehod terjatve ali obveznosti po 24. členu ZIZ dokazati z javno ali po zakonu overjeno listino, verodostojna listina pa je le dokazno sredstvo o poslovnem dogodku med strankama, zato za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine ni potrebno, da je v listini naveden upnik skladen z upnikom, ki ima po materialnem pravu denarni zahtevek do dolžnika. Po mnenju pritožbe je R. S. s priloženo najemno pogodbo izkazala, da razpolaga s spornim stanovanjem, torej sta stranki izvršilnega postopka lahko samo dolžnik in upnica iz obligacijskega razmerja.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, je upnica svojemu predlogu za izvršbo priložila pregled knjižb z dne 09.12.2003, najemno pogodbo z dne 27.09.2000, pogodbo o upravljanju z dne 13.07.1992 in aneks k tej pogodbi z dne 14.11.2001. Verodostojno listino, na katero upnica opira svoj predlog za izvršbo, predstavlja izpisek iz poslovnih knjig - pregled knjižb z dne 09.12.2003 (priloga A1), ki pa, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, ne vsebuje vseh sestavin v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Na izpisku iz poslovnih knjig se namreč nahaja zgolj žig izdajatelja, ni pa podpisa odgovorne osebe. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da priložena listina ne vsebuje vseh sestavin, da bi jo lahko šteli za verodostojno listino v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kar pa ni bil razlog za zavrnitev upničinega predloga za izvršbo. Taka pomanjkljivost je po stališču sodne prakse le formalne narave, zato je v takem primeru potrebno dati stranki rok, da svoj predlog za izvršbo popravi oziroma dopolni (tako tudi sklep III Ips) in šele če tega ne stori, se tak pomanjkljiv predlog za izvršbo zavrže.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi upničinega predloga za izvršbo oprlo na ugotovitev, da nobena izmed priloženih listin ne predstavlja verodostojne listine, na podlagi katere bi sodišče lahko dovolilo predlagano izvršbo, s takim zaključkom pa se strinja tudi pritožbeno sodišče. Pritožba ima sicer prav, ko opozarja, da je upnica lastnica stanovanja, ki ga je oddala dolžniku v najem in za katerega zahteva izterjavo najemnine. Stranki obligacijskega razmerja, ki je podlaga za dolžnikovo obveznost, sta res upnica in dolžnik, vendar pa iz priloženega izpiska iz poslovnih knjig ni razvidno, da gre za terjatev, ki bi jo družba D. d.o.o. vodila kot terjatev R. S.. Iz tega razloga priložena listina nima narave verodostojne listine, na podlagi katere bi sodišče lahko dovolilo predlagano izvršbo na predlog upnice, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ ni zasledilo, je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.