Appeal granted; conviction reversed due to new evidence casting doubt on causation of death.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal granted the defendant's appeal and vacated the first-instance judgment, ordering a retrial. Although the defendant raised the issue of the victim's cause of death only in a late supplementary application rather than the initial appeal, the court noted this new argument created reasonable doubt regarding the causal link between the traffic accident and the victim's death. Consequently, the court found the original verdict legally flawed because it could not definitively establish causation given the potential influence of hospital-acquired MRSA infection and pre-existing conditions, necessitating a new trial to resolve these factual uncertainties.
Legislator headnote
AI generatedArticle 241 of the Criminal Procedure Act; Article 242 of the Criminal Procedure Act: If a new argument regarding a decisive fact arises after the appeal period expires, and it creates doubt about the factual basis of the judgment, the judgment must be vacated and the case remitted for retrial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi obtoženega G. K. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Če obtoženec šele s posebno vlogo po preteku roka za pritožbo, v kateri ni izpostavil dvomljive ugotovitve odločilnega dejstva, to dejansko navede v takšni vlogi, in na sodišču 2. stopnje ob odločanju o pritožbi nastane dvom o resničnosti odločilnega dejstva, se takšna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču 1. stopnje v novo sojenje.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedeno sodbo je bil obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po II. in I. odstavku 325. člena KZ. Izrečena je bila kazen 10 mesecev zapora. Obtožencu so bili naloženi stroški kazenskega postopka v znanem znesku 153.365,00 SIT, bil pa je oproščen plačila povprečnine.
Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obtoženec po zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, nepravilne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predlagal je še, naj sodišče druge stopnje obvesti njega in zagovornika o seji pritožbenega senata.
Višji državni tožilec Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Zunanji oddelek v C., svétnik F. H. je v svojem pisnem stališču do pritožbe z dne 30.01.2007, št. Ktp/1/-II 12/07, predlagal zavrnitev pritožbe ter potrditev sodbe sodišča prve stopnje.
To stališče je bilo vročeno obtožencu in zagovorniku. Zagovornik je z vlogo z dne 01.02.2007 nanj odgovoril in zavrnil tožilčevo nadziranje glede odločitve o pritožbi.
Z vlogo z dne 25.03.2007, ki je prispela na sodišče druge stopnje naslednjega dne, je zagovornik odprl problem vzroka smrti pokojnega oškodovanca M. S., pri čemer se je distanciral od pritožbenih razlogov in od odgovora na pritožbo (pravilno, od odgovora na stališče višjega državnega tožilca in zagovornikovega odgovora na to stališče). Vlogi je priložil strokovno literaturo glede bakterije MRSA.
Na seji senata sta obe stranki vztrajali pri dosedanjih navedbah v tem pritožbenem postopku.
Pritožba je utemeljena.
Ne glede na zagovornikovo vlogo z dne 25.03.2007, s katero je opozoril na vprašanje pravega vzroka smrti pokojnega oškodovanca M. S., česar v pritožbi ni niti omenil, je sodišče druge stopnje podvomilo v pravilnost ugotovljenega vzroka njegove smrti. Zato je nastal tudi problem vzročne zveze med poškodbami, ki jih je oškodovanec dobil v tej prometni nesreči, in končno, zanj usodno posledico. Dvom še povečuje dejstvo, da je oškodovanec umrl v bolnici šele 18. dan po prometni nesreči. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki je v tem delu povzelo mnenju izvedenke sodnomedicinske stroke, pa naj bi bil v tem času celo ustrezno zdravljen. Nadalje: če je bilo gnojno vnetje potrebušnice posledica oškodovančeve kronične razjede dvanajstnika (ta je bil po ugotovitvah operacije z dne 13.04.2000 že tako perforiran!), pa ugotovitev o ustreznem zdravljenju nikakor ne drži. Težave z oškodovančevim zdravljenjem so se vendar začele že dne 11.04.2000, ko je začel izgubljati zavest. Dne 12.04.2000 so v njegovi krvi že izolirali bakterijo MRSA, ki je glede na strokovno literaturo, priloženo zagovornikovi vlogi z dne 25.03.2007, značilna bolnišnična bakterija, ki pa ni nujno posledica telesnih poškodb. Zato so upravičeno postavlja vprašanje, ali bi oškodovanec sploh umrl, če ne bi bil okužen s to bakterijo. Ker z ugotovitvami sodišča prve stopnje na to vprašanje ni mogoče odgovoriti, je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje s pomočjo iste izvedenke ali drugega izvedenca sodnomedicinske stroke zanesljivo ugotoviti vzrok oškodovančeve smrti ter vzročno zvezo med poškodbami iz prometne nesreče in smrtjo. Utegne se zgoditi, da obtoženec ne bo več odgovarjal za kvalificirano obliko kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po II. odstavku 325. čl. KZ.