Legislator Case Law & Legislation
VSC sklep I Cp 194/2007 ECLI:SI:VSCE:2007:I.CP.194.2007 AI generated

Appeal dismissed; costs incurred before creditor withdrew enforcement petition were not necessary for enforcement.

Case Number VSC sklep I Cp 194/2007
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance decision that the creditor bears their own enforcement costs. The creditor had withdrawn a petition for seizure of movable property before the enforcement act was executed, arguing the costs were necessary. The court ruled that because the withdrawal prevented the enforcement from materializing, the expenses incurred prior to this action were not necessary for the enforcement process itself. Consequently, the creditor must cover these costs under the relevant enforcement law provisions.

Legislator headnote

AI generated

člen 38/5 ZIZ; Stroški izvršitelja, ki so nastali pred umikom predloga za izvršbo na premičnine, niso štejejo za potrebne stroške izvršbe in jih nosi upnik sam.

Keywords

AI generated
enforcement costs withdrawal of petition necessary expenses movable property seizure creditor liability enforcement law appellate review

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Zaradi umika predloga za izvršbo na premičnine do udejanjenja predlagane izvršbe ni prišlo. V skladu s členom 38/5 ZIZ je sodišče pravilno ugotovilo, da stroški izvršitelja, ki so nastali pred tem ko je upnik umaknil predlog za izvršbo na premičnine, za samo izvršbo niso bili potrebni.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za povrnitev nadaljnjih stroškov kot neutemeljen. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik predlagal izdajo sklepa o nadaljnjih izvršilnih stroških, in sicer stroških nastalih izvršitelju, ker je upnik še pred opravo rubeža izvršbo s tem izvršilnim sredstvom umaknil. Pri tem so mu nastali stroški v zvezi z razpisom in preklicem rubeža. Po oceni sodišča pa stroški izvršitelja za opravo rubeža niso bili potrebni. V skladu z določilom 5. odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je sodišče prve stopnje odločilo, da ti stroški niso bili potrebni za izvršbo in jih za to nosi upnik sam.

Zoper takšno odločitev se je pritožil upnik po svojem pooblaščencu. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z členom 366 ZPP. V pritožbi je navedel, da glede na to, da je bil izvršitelj o umiku pravočasno obveščen, ni upravičen do povrnitve stroškov. Glede na to, da je bil izvršitelj pravočasno obveščen o umiku izvršilnega sredstva ni bilo nobene potrebe, da izvaja kakršnekoli aktivnosti v zvezi z rubežem premičnin. Upnik ima po ZIZ možnost predlagati izvršbo tudi na dolžnikove premičnine, poleg drugih izvršilnih sredstev. V času, ko je sodišče dovolilo izvršbo in za izvršitelja določilo B.P., upnik ni vedel, da dolžnik nima premičnin, ki bi se lahko zarubile in iz prodaje katerih bi si lahko poplačal svojo terjatev, ampak je to izvedel šele kasneje. Iz korektnosti, da ne bi nastajali še večji stroški v izvršilnem postopku je upnik predlog za izvršbo umaknil v delu, ki opredeljuje kot sredstvo izvršbe rubež premičnin in o njem pravočasno obvestil izvršitelja. Teleološka razlaga besede potrebni stroški po 5. odstavku 38. člena ZIZ kot jo ponuja sodišče prve stopnje, je zgrešena. Upnik je priglasil še pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena dolžniku, ki nanjo ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Po ZIZ ima upnik pravico od dolžnika uveljavljati vsa izvršilna sredstva za katera ima oporo v ZIZ. Upnik pa se je moral zavedati, da bodo z začetkom izvršilnega postopka pričeli nastajati izvršilni stroški. S sklepom o izvršbi je namreč bil imenovan tudi izvršitelj, ki je takoj po prejemu sklepa začel opravljati potrebna izvršilna dejanja za katera je pristojen. Vendar je upnik še preden bi se ta procesna dejanja pričela realizirati, umaknil izvršilni predlog. Tako do realizacije izvršbe ni prišlo iz razlogov na strani upnika.

Upnik je zoper obračun plačila za delo in stroškov, ki mu ga je izstavil izvršitelj za opravljena izvršilna dejanja zahteval odločitev sodišča. Sodišče prve stopnje je slednjo zavrnilo kot neutemeljeno in odločilo, da navedeni obračun ostane v celoti v veljavi. Zoper navedeni sklep pa upnik ni vložil pritožbe, zato je le-ta pravnomočen. Na podlagi navedenega upnik ne more več pritožbeno izpodbijati višine tako ugotovljenih stroškov izvršitelja.

Vprašanje potrebnosti nadaljnih izvršilnih stroškov je sodišče presojalo glede na konkretni izvršilni postopek, ki pa je bil zaradi upnikovega umika glede premičnin ustavljen. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upnik brez navajanja razlogov umaknil predlog za izvršbo na premičnine. Odločitev sodišča, da mora upnik sam kriti svoje stroške izvršilnega postopka (17.282,40 SIT) je utemeljena na podlagi 1. odstavka člena 158 ZPP v zvezi 15. členom ZIZ. Pritožbeno sodišče poudarja, da se stroški izvršitelja niso izkazali kot potrebni stroški v smislu 5. odstavka 38. člena ZIZ, saj je upnik predlog za izvršbo na premičnine umaknil.

Zaradi umika predloga za izvršbo na premičnine do udejanjenja predlagane izvršbe ni prišlo. V skladu s 5. odstavkom 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti, je sodišče pravilno ugotovilo, da stroški izvršitelja, ki so nastali pred tem ko je upnik umaknil predlog, za samo izvršbo niso bili potrebni. Tako je dejansko stanje v tej zvezi pravilno ugotovljeno in je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154 ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).