Enforcement of execution against jointly owned property is denied until shares are determined.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dokler je v zemljiški knjigi na predlaganem predmetu izvršbe vpisana skupna lastnina, predlogu za izvršbo ni mogoče ugoditi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upničin predlog za izvršbo na dolžnikove nepremičnine.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila upnica. V pritožbi je navedla, da je dolžnik lastnik 1/2 nepremičnin, ki so bile predlagane kot sredstvo izvršbe, in sicer skladno s V. odstavkom 72. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), po katerem se za skupno lastnino smiselno uporabljajo določila o solastnini, če zakon ne določa drugače, in v tej zvezi skladno z II. odstavkom 65. člena SPZ, ki domneva, da so deleži enaki, v kolikor deleži niso določeni. Podredno pa je še dodala, da je bila v času sklenitve pogodbe o posojilu njena sopodpisnica tudi S. H., ki je prav tako lastnica v predlogu za izvršbo navedenih nepremičnin.

Pritožba ni utemeljena.

Upnica je zoper dolžnika dne 13.06.2005 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v katerem je predlagala prodajo nepremičnine, katere skupna lastnika sta dolžnik in S. H.. Sodišče prve stopnje predlagane izvršbe zaradi dolžnikovega nedoločenega deleža na predmetu izvršbe ni dovolilo, kar je materialnopravno pravilna odločitev.

Če je nepremičnina v skupni lasti, se namreč lahko obremeni le kot celota, kar izhaja že iz splošnih pravil o skupni lastnini, po katerih idealni delež posameznega skupnega lastnika ni določen vnaprej (I. odstavek 72. člena SPZ), s stvarjo v skupni lasti pa lahko razpolagajo le vsi lastniki skupaj (II. odstavek 72. člena SPZ), medtem ko je v konkretnem primeru stranka izvršilnega postopka le dolžnik kot eden od obeh skupnih lastnikov in ne oba hkrati.

Pritožba s tem v zvezi nima prav, da je dolžnikov delež na nepremičnini 1/2, ker se za skupno lastnino po V. odstavku 72. člena SPZ smiselno uporabljajo določila o solastnini (in s tem določilo II. odstavka 65. člena SPZ o domnevi enakih deležev), če ni z zakonom drugače določeno, saj je ravno v (ne)določenosti deležev več oseb na nerazdeljeni stvari med solastnino in skupno lastnino razlika - pri solastnini so solastniški deleži posameznih oseb določeni (če niso, pa so domnevno enaki), medtem ko pri skupni lastnini niso določeni.

Če je nepremičnina v solastnini, se tako upniki lahko poplačajo iz solastniških deležev, pri skupni lastnini pa to ni mogoče (nedoločenost deležev na skupnem premoženju je torej razlog, ki preprečuje izvršbo na tem premoženju). Upniki morajo pred poplačilom doseči določitev solastniškega deleža. To možnost jim daje IV. odstavek 72. člena SPZ, po katerem sme vsak skupni lastnik ali njegov upnik vedno zahtevati delitev skupne stvari (razen ob nepravem času). Le vknjižba solastniških deležev v zemljiški knjigi, ki je lahko rezultat takšnega postopka, je predpogoj za uspešno izvršbo na takšno nepremičnino.

Dokler je torej v zemljiški knjigi na predlaganem predmetu izvršbe vpisana skupna lastnina, predlogu za izvršbo ni mogoče ugoditi, zaradi česar je odločitev prvostopnega sodišča pravilna. Nanjo ne more vplivati niti v pritožbi podredno zatrjevano dejstvo, da je bila druga skupna lastnica te nepremičnine ravno tako sopodpisnica pogodbe, na temelju katere je bila izdana verodostojna listina, ki je podlaga predlagane izvršbe, saj v izvršilnem predlogu ta ni bila navedena kot dolžnica, niti se nanjo ne glasi predložena verodostojna listina.

Upničina pritožba je tako v celoti neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).