Appeal granted; first instance court lacked jurisdiction due to failure to assess transfer conditions under ZNP Art. 16.2.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeals and revoked the first instance judgment, ordering the case to be returned for new proceedings. The lower court incorrectly declared itself non-competent without verifying the specific conditions required for transferring the case to the competent court in Koper under Article 16, paragraph 2 of the Civil Procedure Act. The court ruled that jurisdiction is determined by the address at the time of filing, but transfer is permissible only if the new location facilitates easier proceedings or protects vulnerable parties' interests, a factor the first instance court failed to evaluate.
Legislator headnote
AI generatedArt. 12.1, 16.1, 16.2 ZNP: Jurisdiction is generally determined by the defendant's residence at the time of filing, but a court may transfer a case to another competent court if the proceedings would be easier conducted there or if it serves the interest of minors or persons with limited capacity.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pogoja določenega v II. odst. 16. čl. ZNP za odstop zadeve drugemu pristojnemu sodišču, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa o krajevni nepristojnosti zadeva odstopljena krajevno pristojnemu sodišču v Kopru.
Predlagatelja sta se zoper sklep pritožila zaradi bistvene kršitve določb postopka in predlagata, da se pritožbi ugodi in sklep razveljavi. Navajata, da je predlagatelj vložil predlog za določitev stikov že 20. 10.2005 in da se zadeva vodi pod opr. št. Pn 628/2005. Predlagateljica se je želela le vključiti v ta postopek za določitev stikov, zato ni jasno, zakaj tečeta dva postopka o isti stvari. Sicer pa menita, da sprememba bivališča nasprotne udeleženke po vložitvi predloga ni relevantna za vprašanje krajevne pristojnosti sodišča za odločanje o predlogu, saj se krajevna pristojnost sodišča presoja (ugotavlja) po stalnem prebivališču, kakršno je bilo ob vložitvi predloga.
Nasprotna udeleženka pa je v pritožbi, v kateri sodišču očita bistveno kršitev določb ZPP, navedla, da istočasno ne moreta teči dva postopka, glede na to, da se predlog predlagatelja za določitev stikov vodi pri sodišču pod opr. št. Pn 628/2005. Sodišče bi zato moralo predlog predlagatelja, ki ga obravnava pod opr. št. N 634/2006 zavreči, saj bi se smelo le v zadevi Pn 628/2005 izreči za krajevno nepristojno in zadevo odstopiti Okrožnemu sodišču v Kopru. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog R. Đ. zavrže.
Pritožbi sta utemeljeni.
12. čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), na podlagi katerega se je sodišče prve stopnje izreklo za nepristojno, ne določa izključne krajevne pristojnosti, kot si napačno razlaga sodišče prve stopnje. V I. odst. 12. čl. ZNP je zakonodajalec določil splošno krajevno pristojnost (forum generale), ki je izražena v načelu, da je krajevno pristojno praviloma sodišče, na območju katerega ima stalno prebivališče oz. sedež oseba, proti kateri je vložen predlog. Pristojnost se določa po trenutku vložitve predloga oz. od trenutka uvedbe postopka, če gre za postopek po uradni dolžnosti.
Izjema od pravila o ustalitvi pristojnosti je določena v 16. čl. ZNP. Po določbi I. odst. 16. čl. ZNP se sodišče lahko po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izreče, da ni krajevno pristojno, najkasneje do izdaje odločbe na prvi stopnji. Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodišču, če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb iz II. odst. 5. čl. tega zakona (II. odst. 16.
čl. ZNP). Po II. odst. 5. čl. ZNP mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi mladoletnikov in oseb, ki zaradi duševne bolezni in drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Iz podatkov v spisu izhaja, da sta predlagatelja v vlogi z dne 21.09.2006, poimenovani dodatni predlog, navedla, da je naslov nasprotne udeleženke v C., M. ... oz. S. ..., Š. v R. d.. Tudi vabilo na narok, razpisan za dne 12.03.2007, je nasprotna udeleženka prejela dne 20.12.2006 na naslovu, navedenem v predlogu.
Nasprotna udeleženka je šele potem javila spremembo prebivališča sodišču (10.01.2007) in predlagala, da se narok opravi na Okrožnem sodišču v Kopru. Smiselno je torej predlagala, da se zaradi spremenjenih okoliščin, spremembe stalnega prebivališča nasprotne udeleženke, odstopi zadevo Okrožnemu sodišču v Kopru. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pogoja, določenega v II. odst. 16. čl. ZNP za odstop zadeve pristojnemu sodišču v Kopru, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je zato v skladu z določbo 3. tč. 365. in 355.
čl. v zvezi s 366. čl. ZPP in 37. čl. ZNP pritožbama ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče ugotoviti, ali se bo postopek pri drugem sodišču lažje izvedel oz. ali je to v interesu oseb iz II. odst. 5. čl. ZNP in ponovno odločiti o predlogu nasprotne udeleženke za odstop zadeve pristojnemu sodišču v Kopru.
Glede na navedbe v obeh pritožbah pa bo prvenstveno potrebno razjasniti, ali dodatni predlog z dne 21.09.2006 vsebuje le predlog predlagateljice K. S. za določitev stikov oziroma ali je po vsebini to tudi predlog R. Đ., glede na to, da sta predlagatelja vlogo naslovila na sodišče za zadevo Pn 628/2005, v kateri predlagatelj R. Đ. predlaga določitev stikov s hčerko N..