Appeal dismissed; insurance contract valid for over 5 years allowing 6-month notice termination by either party.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 5 let, sme v preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom 6 mesecev razdreti pogodbo, s tem, da to pismeno sporoči drugi stranki.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I 6 2002/04368 z dne 28.10.2003 v celoti vzdrži v veljavi v tč. 1. in 3. izreka sklepa, tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 33.120,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01.05.2000 do plačila in stroške izvršilnega postopka v znesku 12.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.10.2003 do plačila ter, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 5.700,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 04.04.2006 do plačila.

Zoper to sodbo se pravočasno z laično pritožbo pritožuje toženec iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne sodbe. Navaja, da je imel s tožečo stranko sklenjeno zavarovanje le za leto dni od 01.05.1999 do 01.05.2000, ker je pričakoval zdravljenje zaradi prometne nezgode, kar je na sedežu zavarovalnice A. poudaril zavarovalni agentki z imenom M., katere podpis je tudi na pobotnici št. ... To uslužbenko A. C. je predlagal za pričo, vendar je sodišče ni zaslišalo. Priča bi pojasnila, da se je zavaroval zgolj za eno leto. Po letu dni bi zavarovanje podaljšal le v primeru, če bi našel zaposlitev, ker pa je ni našel, je agentki pojasnil, da dodatnega zavarovanja ne more več plačevati in naj se le-to prekine, vendar mu je zavarovalnica vztrajno še naprej pošiljala položnice, pogodbo pa so mu prekinili šele po letu dni, čeprav bi jo lahko prekinili že takoj. Zahteva, da se uslužbenka zasliši.

Tožeča stranka na pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Obravnavani postopek je postopek v sporu majhne vrednosti, saj se pritožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 200.000,00 SIT (I. odst. 443. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami)), za katerega se uporabljajo posebne določbe 30. poglavja ZPP in sicer zakonske določbe 442. do 458. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje je predmetni pravdni postopek vodilo pravilno v smislu citiranih zakonskih določb, pri vabljenju strank je upoštevalo določbo 456. čl. ZPP, hkrati pa je v izpodbijani odločbi strankam podalo pravni pouk skladno z določbo 458. čl. ZPP, da se odločba izdana v postopku v sporu majhne vrednosti lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz II. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka iz II. odst. 339. čl. ZPP, hkrati pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki podpisali polico ... z dne 01.04.2000 o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, s katero je bilo preoblikovano že obstoječe zavarovanje, o čemer je bil toženec seznanjen s ponudbo in je pogodbo (polico) tudi podpisal ter se na ta način zavezal in prevzel pogodbene obveznosti. Ker tožena stranka v postopku ni dokazala, da pogodbe z dne 14.04.2000 ni sklenila (pisna dokazila), sodišče toženčevim trditvam o nasprotnem ni verjelo, zato ga je zavezalo za poravnavo z dnem 01.05.2000 zapadle obveznosti v znesku 33.120,00 SIT (to je višina neplačanih premij na podlagi izpisa iz poslovne knjige) ter na plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva zamude s plačilom te obveznosti.

Materialna podlaga odločitvi sodišča prve stopnje so določbe I. odst. 901. čl., 912. čl. in 922. čl. Zakona o obligacijskem razmerju (v nadaljevanju ZOR, Ur. l. RS, št. 29/78). Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju (I. odst. 901. čl. ZOR). Zavarovalno premijo je dolžan plačati sklenitelj zavarovanja, vendar pa je zavarovalnica dolžna sprejeti premijo od vsakogar, kdor ima za to plačilo pravni interes, pri čemer se premija plačuje v dogovorjenih rokih in v kraju, v katerem ima sklenitelj zavarovanja sedež oz. stalno prebivališče, če ni pogodbeno dogovorjeno drugače (912. čl. ZOR). Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 5 let, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev razdreti pogodbo s tem, da to pismeno sporoči drugi stranki (III. odst. 922. čl. ZOR).

Ker je bila pogodba veljavno sklenjena (I. odst. 901. čl. ZOR) z dnevom podpisa zavarovalne police z dne 01.04.2000, na kateri je podpis toženca kot zavarovalca in česar toženec ne izpodbija in, ker toženec ni dokazal, da je bila pogodba razdrta (III. odst. 922. čl. ZOR), je dolžan plačati nastale in neplačane premije v vtoževani višini, ki pritožbeno ni izpodbijana (912. čl. ZOR).

Pritožbene trditve o tem, da je bilo zavarovanje sklenjeno le za eno leto 01.05.1999 do 10.05.2000 in, da je toženec posredoval zahtevo za prekinitev pogodbe tako niso utemeljene, poleg tega pa tovrstna pritožbena zatrjevanja niso dopustna, saj posegajo v po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, kar je nedopusten pritožbeni razlog iz 458. čl. ZPP, ker gre za postopek v sporu majhne vrednosti. Navedbe v pritožbi v zvezi z zavarovalno agentko, uslužbenko pri tožeči stranki z imenom M. pa predstavljajo pritožbeno novoto, navedeno dejstvo toženec prvič zatrjuje šele v pritožbenem postopku, kar je nedopusten pritožbeni razlog iz I. odst. 337. čl. ZPP v zvezi z 452. in 453 ZPP. Pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo potrebno zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na določbi 353. čl. ZPP.

Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, saj pritožbeni stroški niso bili priglašeni.