Court allows appeal against tax court order, ruling foreign legal entity requires specific tax law application.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Taksni zavezanec v obravnavani izvršilni zadevi je tuja pravna oseba, zato bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti 28. člen Zakona o sodnih taksah.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da taksni zavezanec - upnik v predpisanem roku ni plačal dolžne sodne takse za predlog in sklep o odlogu izvršbe v znesku 257,69 EUR in 39,64 EUR za opomin ter da je zato dolžan plačati tudi kazensko takso v znesku 148,67 EUR. Zaradi plačila teh taksnih obveznosti je organizaciji za plačilni promet N. d.d. L., D. P. naložilo, da po pravnomočnosti sklepa z računa taksnega zavezanca, št. ... prenese znesek 446,00 EUR na račun sodnih taks, št. ....

Zoper sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil upnik brez navedbe pritožbenih razlogov iz I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), smiselno pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navedel je, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo številko računa taksnega zavezanca, saj je citirani račun poseben račun za tovrstne primere, odprt s strani njegovega pooblaščenca, na katerem pa se ne zbirajo zgolj sredstva zanj, ampak tudi za druge stranke. Predlagal je, da sodišče druge stopnje razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

V predlogu za izvršbo je upnik navedel, da se naj poplačilo izterjevane terjatve izvede na račun, št. ... (obveznosti do tuje banke za sodne izvršbe) pri N. d.d. L., D. P., z oznako, da se nakazuje za upnika, nakar bodo po nakupu EUR iz nakazanih sredstev prenakazani na njegov žiro račun v A., na račun kredita Nr. štev. ....

V I. odstavku 30. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST), ki ga je v obravnavanem primeru kot pravno podlago za svojo odločitev uporabilo sodišče prve stopnje, je določeno, da v primeru, ko je taksni zavezanec pravna oseba, sodišče prve stopnje ugotovi s sklepom, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa. Po pravnomočnosti sklepa pa sodišče prve stopnje ta sklep pošlje v izvršitev organizacijam, pooblaščenim za plačilni promet, pri katerih ima taksni zavezanec odprte račune oziroma denarna sredstva (V. odstavek 30. člena ZST).

Glede na navedbo računa v predlogu za izvršbo upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da ta račun ni račun taksnega zavezanca v tej izvršilni zadevi. Račun, naveden v predlogu za izvršbo (torej vsebovan tudi v sklepu o izvršbi) je verjetno poseben račun, ki ga je upnikov pooblaščenec odprl za svoje stranke, ki so tuje banke in ki jih zastopa v izvršilnih postopkih v Sloveniji. Odločilnega pomena pa je dejstvo, da je v tem primeru taksni zavezanec tuja pravna oseba (in ne pooblaščenec tuje pravne osebe). Zaradi tega je za odločitev v obravnavanem primeru pravilna materialna podlaga 28. člen ZST, ki izrecno določa izdajo odločbe taksnemu zavezancu, ki ima sedež v tujini. V skladu z navedenim določilom (v primeru, ko taksni zavezanec ne plača takse takrat, ko nastane taksna obveznost) sodišče prve stopnje po končanem postopku s sklepom ugotovi, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa ter naloži taksnemu zavezancu, da v roku, ki ne sme biti krajši kot 30 dni in ne daljši kot 90 dni od prejema odločbe, plača dolžno takso.

Na podlagi navedenega se tako pokaže odločitev sodišča prve stopnje za preuranjeno. Ker je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja neutemeljeno izdalo izpodbijani sklep, je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. in 355. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih upnik v pritožbi ni priglasil.