Appeal allowed; first-instance court violated due process by failing to notify the defendant of creditor's claims.

Pritožbi se ugodi, sklep r a z v e l j a v i in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je z nezakonitim postopanjem dolžnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče je namreč štelo, da so resnične upnikove navedbe, da dolžnica še vedno dopušča oz. ni preprečila vstopanja in gibanja psov v hiši, ne da bi dolžnici dalo možnost, da se o tem izjavi, vlog s temi navedbami upnika dolžnici ni posredovalo.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom dolžnici naložilo, da v 15-tih dneh po prejemu sklepa plača denarno kazen v znesku 120.000,00 SIT na račun Okrožnega sodišča v N. štev. 0100-8450033589 in ji ponovno naložilo, da v roku treh dni po prejemu sklepa prepreči vstop psov v stanovanjsko hišo na naslovu L., za primer, če obveznosti dolžnica v tem roku ne bo izpolnila, pa se jo kaznuje z denarno kaznijo v višini 200.000,00 SIT.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sklep izdan na podlagi določbe 226. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), in dolžnica ni izpolnila obveznosti po sklepu z dne 11.1.2006, ko bi morala v treh dneh po prejemu sklepa preprečiti vstopanje psov v stanovanjsko hišo na naslovu L. Da obveznosti ni izpolnila, saj je pse ponovno privedla v hišo dne 20.1. in 19.2.2006 in se iz upnika ob prošnji, da psom prepreči vstop, celo norčevala, naj bi izhajalo jasno iz obvestil upnika. Zato je sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni in za primer kršitve določilo novo, višjo denarno kazen.

Zoper sklep se dolžnica pritožila. V pritožbi, naslovljeni kot ugovor, navaja, da je bil med upnikom in hčerko sklenjen ustni dogovor, da se psi lahko nahajajo v hiši. Tega sicer hčerka na obravnavi dne 9.12.2005 žal ni mogla potrditi (odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov). Dejstvo pa je, da se psi od zadnje obravnave niso nahajali v hiši. Gre predvsem za šikaniranje s strani upnika. Po drugi strani pa je upnik dolžnici tudi fizično preprečil zadrževanje psov na dvorišču, morala je posredovati tudi policija. Sodišče naj denarno kazen naloži upniku, če ne izpolni obveznosti in dopusti gibanje in prisotnost psov na dvorišču hiše, kot je dogovorjeno po poravnavi.

Upnik je na pritožbo odgovoril. Glede navedb o dogovoru opozarja, da je o tem že odločalo sodišče, ki je ugovor zavrnilo. Stanje pa je vedno enako, psi se nahajajo v prostorih hiše in dolžnica nenehno krši sklenjeno poravnavo. Upnik pa poravnavo spoštuje in dopušča, da se psi na dvorišču hiše nahajajo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Ni sicer pritrditi dolžnici, ko le ponavlja navedbo o sklenjenem dogovoru glede zadrževanja psov v nekaterih delih hiše, saj so bile te navedbe že predmet presoje v ugovornem postopku.

Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z nezakonitim postopanjem dolžnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Podana je zato kršitev iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). Sodišče je namreč štelo, da so resnične upnikove navedbe, da dolžnica še vedno dopušča oz. ni preprečila vstopanja in gibanja psov v hiši, ne da bi dolžnici dalo možnost, da se o tem izjavi, vlog s temi navedbami upnika dolžnici ni posredovalo. Tako se dolžnica glede navedb upnika, da se psi še vedno nahajajo v hiši, torej tudi po poteku treh dni od prejema sklepa z dne 11.1.2006, v postopku na prvi stopnji ni mogla izjaviti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje, ki bo moralo navedeno kršitev odpraviti, dolžnici dati možnost, da se o navedbah upnika izjavi, zatem pa v tem postopku, ki je tudi sicer kontradiktoren postopek, saj se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), presoditi navedbe tako ene kot druge stranke, po potrebi opraviti narok, da bo lahko zaključilo, ali držijo upnikove trditve, da se psi kljub prepovedi še vedno zadržujejo v hiši.

Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Ker je sklep razveljavljen, je sodišče druge stopnje tudi odločitev o stroških pridržalo za končno odločbo.