Appeal dismissed: deceased plaintiff's heirs liable for costs under inheritance law; defendant's appeal rejected as procedural error.

Pritožbi se zavrneta in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na zatrjevano dejstvo, da je tožnik L. Č. še pred izdajo izpodbijanega sklepa umrl, predstavlja plačilo stroškov postopka zapustnikov dolg. Ta pa po 1. odst. 142. čl. Zakona o dedovanju preide na zapustnikove dediče in sicer do višine podedovanega premoženja.

[OBRAZLOŽITEV]

Najprej glede sklepa Okrožnega sodišča v K. z dne 1.7.2004, ki je bil pomotoma posredovan v pritožbeni postopek.

S sklepom z dne 1.7.2004 je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. Ker je bila pritožba tožene stranke, ki jo je vložila po pooblaščencu dne 28.10.2004 nejasna in iz katere ni bilo mogoče razbrati zoper kateri sklep se tožena stranka pritožuje, je sodišče prve stopnje toženo stranko pozvalo, da se o tem izjasni. Pooblaščenec tožene stranke je z vlogo sodišču pojasnil, da se pritožuje zoper sklep o stroških z dne 13.10.2004. Jasno je povedal zoper kateri sklep se pritožuje, to pa ni sklep z dne 1.7.2004, s katerim je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, vendar je to kljub temu pomotoma sklep poslalo pritožbenemu sodišču. Pritožbeno sodišče pa o tem sklepu ni odločalo.

Nato o pritožbah dedičev in tožene stranke zoper sklep o stroških z dne 13.10.2004.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka toženi stranki dolžna povrniti stroške postopka v znesku 169.113,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1.7.2004 dalje do plačila ter 6.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 13.10.2004 dalje do plačila.

Zoper ta sklep so se pritožili dediči po pokojnem L.Č. u in tožena stranka po svojem pooblaščencu. Dediči po pokojnem L.Č. v pritožbi navajajo, da se s sklepom o stroških ne strinjajo, kajti kot dediči so v dobri veri umaknili tožbo proti zavarovalnici S. d.d., kljub temu pa naj bi bili dolžni poravnati pravdne stroške, ki jih oni niso povzročili. Umaknili so tožbo, da ne bi bilo pravdanja in dodatnih stroškov, ker niso bili natančno poučeni o celotni zadevi.

Tožena stranka pa v pritožbi navaja, da je v predmetni pravdni zadevi priglasila svoje stroške. Ker sodišče o stroških ni odločalo, je v skladu s pravnim poukom vložila pritožbo. Ker je bila pritožba vložena pravočasno v skladu s pravnim poukom in ker je bila upravičena, bi jo sodišče kot tako moralo tudi upoštevati. Dejstvo je, da je sodišče pritožbo sprejelo in jo obravnavalo, zato se na more postaviti na stališče, da je pritožba zgolj obrazložena vloga, saj zato nima nikakršne pravne podlage. Pritožba je bila vložena v skladu z določbo Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in jo kot tako mora sodišče stroškovno ovrednotiti.

Pritožbi nista utemeljeni.

Najprej o pritožbi dedičev po pokojnem L.Č.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zavrglo zato, ker je tožnik L. Č. tekom postopka umrl, njegovi dediči, ki so bili pozvani, da v pravdo vstopajo, pa tega niso hoteli storiti. Ni torej res, da bi tožbo umaknili, ampak niso hoteli v pravdo vstopiti. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo zato, ker na strani tožeče stranke ni bilo procesne legitimacije in zato je potrebno šteti, da tožnik s svojim zahtevkom ni uspel. Skladno z določbo 1. odst. 154. čl. ZPP mora stranka, ki v tožbi ne uspe, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Velja torej načelo uspeha v sporu. Glede na zatrjevano dejstvo, da je tožnik L.Č. še pred izdajo izpodbijanega sklepa umrl predstavlja plačilo stroškov postopka zapustnikov dolg. Ta pa po 1. odst. 142. čl. Zakona o dedovanju preide na zapustnikove dediče in sicer do višine podedovanega premoženja. Pritožniki sicer navajajo, da so dediči po pokojnem stricu L.Č., vendar pa po drugi strani ne zatrjujejo, da plačilo stroškov postopka, ki je prešlo nanje, presega višino podedovanega premoženja, zaradi česar stroškov ne morejo plačati. Pritožba dedičev je zato iz navedenih razlogov neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ( 2. tč. 365. čl. ZPP).

Nato o pritožbi tožene stranke.

Nepravilno je razlogovanje pritožnice, da je vloga, ki jo je njen pooblaščenec podal 16.9.2004 pritožba in bi zato sodišče prve stopnje moralo ovrednotiti in priznati stroške za pritožbo in ne le za vlogo. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, kajti to je odločalo o stroških postopka z dopolnilnim sklepom, izdajo dopolnilnega sklepa pa je predlagala tožena stranka. Gre za predlog (potrebno je upoštevati vsebino in ne naziv vloge) in o predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa je odločalo sodišče prve stopnje, ker je vlogo tožene stranke pravilno obravnavalo kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških. Ker je tudi ta pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).