Appeal dismissed; renewal of proceedings rejected due to late filing and lack of new relevant evidence.

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Postopek je s sodno odločbo pravnomočno končan. Lahko se ga obnovi, če izve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Uporaba te zakonske določbe pa glede na ugotovljena dejstva potrjuje pravilnost izpodbijane odločitve. Predlog ni bil utemeljen že zato, ker se novi dokazi ne nanašajo na pravno relevantna dejstva.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za obnovo postopka. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je predlog neutemeljen. Predlagatelj je namreč vložil dve listini, ena izkazuje, da mu je bil priznan status bivšega političnega zapornika in pravica do odškodnine (sklep Vlade RS z dne 23.4.2002), druga pa, kakšna je višina odškodnine in pogoji za njeno izplačilo (odločba S. o. d. d.d. L. z dne 20.9.2002). Sklep Vlade RS je bil delno odpravljen s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije z dne 13.2.2004, opr.št. U 187/2002-10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagatelj uveljavljal obnovitveni razlog iz 10. tč. 394. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, po kateri se postopek, ki je bil s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če izve stranka na nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Ker je predlog treba po določbi 6. tč.

1. odst. 396. čl. ZPP vložiti v 30-tih dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oz. nova dokazila in je vlagatelj predloga sklep Vlade RS zagotovo prejel v letu 2002, predlog pa je vložen šele 18.7.2003, je prepozen, po drugi strani pa predloženi dokazi niso novo dejstvo in novi dokazi, na podlagi katerih bi lahko bila izdana ugodnejša odločba. Zapustnica, tožnikova mati, je namreč sporno premoženje pridobila šele po smrti moža, ki je umrl leta 1959, izločitveni zahtevek po pokojnem očetu pa bi moral tožnik uveljavljati v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu, a tega ni storil. Tudi listine ne izkazujejo, da bi vlagal v premoženje in s tem povzročil povečanje ali ohranitev vrednosti v (pravdnem) postopku obravnavanega premoženja, zato je predlog zavrnilo.

Zoper sklep se je tožnik pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik zamudil rok za obnovo postopka. Tožniku je bilo pismo poslano v Kanado šele julija 2003, res pa je bil postopek sprožen po njegovem pooblaščencu. Pred vložitvijo zahteve za priznanje statusa bivšega političnega zapornika se je tožnik posvetoval s pooblaščencem, odvetnikom. Šele naknadno je odvetnik pridobil pooblastilo za sprožitev upravnega spora.

Tudi ne drži, da predloženi dokazi niso nova dejstva, zaradi katerih bi bila lahko izdana ugodnejša odločba za tožnika. Tožnik je kot dokaz predlagal tudi vpogled v predmetni spis. V pravdnem postopku je sodišče kot dokaz že pogledalo materina pisma, iz katerih izhaja, da je mater, ker so tožnika tudi sicer tretirali kot ubežnika, skrbelo, kaj bo s tožnikovim dednim deležem v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu. Prav zato bi lahko, kot ubežnik in politični obsojenec, ostal brez premoženja, ki bi mu sicer šlo po pokojnem očetu in zato tudi ni direktno sodeloval v zapuščinskem postopku.

Tožnik je pač skupaj z materjo in bratom izbral pot, da se mu ohrani premoženje, a se do tega sodišča ne opredeli, torej ali je nevarnost res obstajala kljub temu, da je v pismih matere in pokojnega brata zatrjevana. Meni, da je bil predlog za obnovo postopka utemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Postopek je s sodno odločbo pravnomočno končan. V konkretnem primeru se ga lahko obnovi, če izve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku (10. tč. 394. čl. ZPP). Uporaba te zakonske določbe pa glede na ugotovljena dejstva potrjuje pravilnost izpodbijane odločitve. Predlog ni bil utemeljen že zato, ker se novi dokazi ne nanašajo na pravno relevantna dejstva.

V postopku je bila tožeča stranka že opozorjena, tudi s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da je, ker tožnik izloča del premoženja, ki pomeni določeno celoto, tožba, ko je zahteval solastninski delež na posamezni stvari (hiši) in izključno lastninsko pravico na drugi posamezni stvari (eni parceli, za katero je tožnik sam trdil, da sodi k hiši in gre za parkirišče) s tako trditveno podlago nesklepčna. Po drugi strani pa je bil tožbeni zahtevek tožnika zavrnjen tudi zato, ker bi z zahtevkom na ugotovitev, da v zapuščino po pokojni materi Š.B. ne spada določeno premoženje, lahko uspel le, če bi izkazal vlaganja v to premoženje in to v takem obsegu, da bi to povzročilo povečanje ali vsaj ohranitev vrednosti zapustničinega premoženja.

Pritožnik v pravdnem postopku tega ni dokazal, zato je bil zahtevek tudi zavrnjen in tudi v predlogu za obnovo postopka tega niti trdil ni. Ni trdil, da bi v premoženje vlagal in ni trdil, da bi dokazi, za katere trdi, da so novi dokazi, izkazovali vlaganja v zapustničino premoženje. Že iz tega razloga je sodišče prve stopnje, ki je ne glede na presojo, da je en dokaz predlagan prepozno (s čimer pritožbeno sodišče soglaša - tudi če je pravno sredstvo vložil pooblaščenec stranke, je to storil v njenem imenu), nove dokaze vsebinsko presodilo in pravilno zaključilo, da odločilnih dejstev s temi dokazi pritožnik ne dokazuje.

Ker je torej sklep sodišča prve stopnje pravilen in pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu postopkovnih kršitev ni zasledilo (2. odst. 350. čl. ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).