Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep I Cp 1032/2004 ECLI:SI:VSKP:2006:I.CP.1032.2004 AI generated

Appeal granted; court shifts burden of proof to wife regarding marital property status due to separate title acquisition.

Case Number VSK sklep I Cp 1032/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal and remanded the case to the first-instance court, reversing its decision to notify the wife for property division. The court found that while the property was acquired during the marriage, the husband holds sole title via a purchase agreement signed only with him. Consequently, the court determined the husband's position is stronger, requiring the wife to prove the property constitutes marital assets despite the statutory presumption of joint ownership.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o nepravdnem postopku; Zakon o pravdnem postopku: When a spouse holds sole title to property acquired during marriage via a unilateral agreement, the burden of proof shifts to the other spouse to establish it as marital property, overriding the statutory presumption of equal shares.

Keywords

AI generated
marital property division sole title presumption burden of proof reversal unilateral purchase agreement appellate remand joint ownership presumption property acquisition timing

Cited Legislation

AI generated
366. člen Zakona o pravdnem postopku
37. člen Zakona o nepravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu s p r e m e n i tako, da se glede obsega skupnega premoženja (stanovanja) napoti na pravdo predlagateljico.

[JEDRO]

Med udeležencema postopka ni sporno, da je bila kupoprodajna pogodba za stanovanje, sklenjena le z nasprotnim udeležencem. To pomeni, da nasprotni udeleženec razpolaga s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na stanovanju - s kupoprodajno pogodbo, zaradi česar bo ob izkazani verigi pravnih naslovov za pridobitev lastninske pravice lahko tudi na stanovanju v P. predlagal vpis lastninske pravice nase. Ta okoliščina pa je po oceni pritožbenega sodišča tista, ki mu daje močnejši položaj v tem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek za delitev skupnega premoženja med udeležencema tega postopka in nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da je on izključni lastnik stanovanja v stanovanjski hiši na naslovu P. oz. zaradi ugotovitve, koliko znaša njegov solastninski delež na tej nepremičnini. Za vložitev tožbe mu je določilo rok 30-tih dni in odločilo, da bo v primeru, čer v tem roku tožbe ne bi vložil, s postopkom delitve nadaljevalo, upoštevajoč, da sta udeleženca tega postopka solastnika stanovanja vsak do 1/2.

Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščencu. Navaja, da ne razume, zakaj je napoten na pravdo, ko naj bi bilo povsem jasno, da že od leta 1986 ni živel s predlagateljico v ekonomski skupnosti in je bila zakonska zveza zgolj navidezna. Premoženje, ki je predmet delitve, je bilo kupljeno šele leta 1995, torej po desetih letih, ko nista več prebivala skupaj. Zato meni, da bi sodišče moralo na pravdo napotiti predlagateljico. Čudi pa se tudi stališču sodišča, da bo, če tožba ne bo z njegove strani vložena, predlagateljici dalo polovico njegovega premoženja.

Predlagateljica je podala odgovor na pritožbo, ki pa ga pritožbeno sodišče, ker gre za nemeritorni sklep, ni obravnavalo, ker v zakonu ni predviden (366. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku -ZNP).

Pritožba je utemeljena.

Med udeležencema postopka ni sporno, da je bila kupoprodajna pogodba za stanovanje, katerega delitev zahteva v tem postopku predlagateljica s trditvijo, da gre za skupno premoženja zakoncev, sklenjena le z nasprotnim udeležencem. To pomeni, da nasprotni udeleženec razpolaga s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na stanovanju - s kupoprodajno pogodbo, zaradi česar bo ob izkazani verigi pravnih naslovov za pridobitev lastninske pravice lahko tudi na stanovanju v P., predlagal vpis lastninske pravice nase. Ta okoliščina pa je po oceni pritožbenega sodišča tista, ki mu daje močnejši položaj v tem postopku, zaradi česar je njegovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se na pravdo zaradi dokazovanja, da stanovanje spada v skupno premoženje, napoti predlagateljico postopka kljub zakonski domnevi, da je premoženja, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje zakoncev ter da sta deleža na njem enaka.