Court dismisses appeal against inheritance renunciation; explicit statutory declaration required for valid renunciation.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal in Koper revoked the first-instance court's inheritance decision and remanded the case for retrial. The appellant, a brother of the deceased, argued that a verbal statement made by another brother at the hearing did not constitute a valid renunciation of inheritance. The court held that under the Inheritance Act, renunciation must be an explicit declaration made in court, signed by the renouncer or by a representative with specific authority, and must clearly state it applies to statutory or testamentary inheritance. Consequently, the verbal remark was deemed insufficient, and the original decision was set aside.
Legislator headnote
AI generated133. člen Zakona o dedovanju; 365. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD: Renunciation of inheritance requires an explicit declaration made in court, signed by the renouncer or by a representative with specific authority, and must clearly specify whether it applies to statutory or testamentary inheritance.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, zato se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
[JEDRO]
Odpoved dediščini : Gre za oblično izjavo in v tej je potrebno izrecno navesti, da se dedič odpoveduje dediščini, ki mu pripada na temelju zakona ali na temelju oporoke ali pa se izjava nanaša na nujni delež. Izjava mora biti podpisana, če pa poda izjavo zastopnik, mora imeti za to posebno pooblastilo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je po pokojnem M. M. izdalo sklep o dedovanju, s katerim je ugotovilo premoženje zapustnika, ki spada v zapuščino, odločilo da navedeno premoženje deduje na podlagi zakona ter po podanih dednih izjavah brat zapustnika M.M. Nadalje je odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju po uradni dolžnosti vpiše lastninska pravica na ime dediča, Upravni enoti T. je sodišče odredilo, da se izvrši prepis lastništva osebnega avtomobila na ime dediča in HKS T., da izplača denarna sredstva na hranilni vlogi dediču.
Zoper ta sklep se je pritožil dedič A. M., to je brat zapustnika. V pritožbi zatrjuje, da ne drži, da bi se dedovanju odpovedal. Ta je vedno imel namen priglasiti se k dedovanju in je to tudi povedal svojemu bratu. Tako ne drži izjava dediča M. M., da naj bi se on dedovanju odpovedal. Sodišče ne bi smelo takšni izjavi slediti in jo upoštevati kot dedno izjavo, saj ni bila dana na ustrezen način. Izpodbijani sklep je nepravilen, zato ga je potrebno razveljaviti.
Pritožba je utemeljena.
Napačna je odločitev sodišča prve stopnje, ko je to štelo, da se je dedič A.M. odpovedal dediščini. Pri tem je upoštevalo izjavo M. M., ki je bil prisoten na zapuščinski obravnavi in se je sam priglasil k dedovanju celotne zapuščine, za svojega brata, to je pritožnika pa je povedal, da se je odpovedal dedovanju. Odpoved dediščini po 133. čl. Zakona o dedovanju je izjava tistega, ki izpolnjuje zakonite pogoje za dediča, da noče biti dedič. Poda pa jo pri sodišču do konca zapuščinske obravnave. Gre za oblično izjavo in v tej je potrebno izrecno navesti, da se dedič odpoveduje dediščini, ki mu pripada na temelju zakona ali na temelju oporoke ali pa se izjava nanaša na nujni delež.
Izjava mora biti podpisana, če pa poda izjavo zastopnik, mora imeti za to posebno pooblastilo. V predmetni zadevi pa takšna oblična izjava ni bila podana, ampak je dedič le izjavil, da se je njegov sodedič odpovedal dedovanju. Pritožba dediča je utemeljena, zato je pritožbeno sodišče sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje, to je, da izpelje pravilen in zakonit zapuščinski postopek in nato izda sklep o dedovanju (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).