Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep II Cp 63/2007 ECLI:SI:VSKP:2007:II.CP.63.2007 AI generated

Appeal dismissed; debtor fails to prove payment of debt exempts them from enforcement costs.

Case Number VSK sklep II Cp 63/2007
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the debtor's appeal against the first-instance judgment ordering the payment of enforcement costs. The debtor argued that having paid off debts in other proceedings rendered the current enforcement a waste of judicial resources, while the creditor refuted this claim by detailing partial payments made specifically in this case. The court rejected the appeal because the debtor offered no legally relevant facts to disqualify the creditor from recovering the executor's fees, and the partial debt repayment was handled separately in future proceedings.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o postopku pri izvrševanju zbivanja (ZPP): A debtor cannot avoid liability for enforcement costs by claiming partial or separate repayment of the underlying debt, as such payments do not negate the necessity of the enforcement proceedings.

Keywords

AI generated
enforcement costs enforcement proceedings partial debt repayment enforcement appeal ZIZ article 38 ZPP article 365 judicial waste

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik v pritožbi ne navaja nobenih pravno relevantnih dejstev, na podlagi katerih upniku ne bi pripadali stroški izvršitelja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo dolžniku, da povrne upniku 31.185,00 SIT stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.11.2006 dalje do plačila.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je vse svoje dolgove napram upniku poravnal z nakazilom izsiljenega zneska 10.500.000,00 SIT, pred pričami dne 08.07.2004, kar je razvidno iz fotokopije plačilnega naloga. Zato so bili predlogi za postavitev izvršitelja in nadaljevanje izvršbe čista zloraba na škodo sodišča, ki mora pisati nepotrebna pisanja in dolžnika, ki že davno ni več dolžnik, temveč upnik upnika po tej izvršbi. Upnik se ne more sklicevati, da ni vedel za nakazilo, saj je med istimi strankami več sporov, ki jih vse vodijo isti birokrati. Predmetna izvršba se je torej nadaljevala več kot dve leti po plačilu in preplačilu vseh dolgov.

Upnik je na pritožbo odgovoril, prerekal pritožbene navedbe o poplačilu dolga v obravnavani zadevi, navedel, da je dolžnik s plačilom zneska 10.500.000,00 SIT pretežno poravnal terjatve v drugih zadevah, v obravnavani zadevi pa je plačal znesek 1.680.457,93 SIT, zato je že predlagal, da se izvršba za ta plačani znesek ustavi. Predlagal je zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova z izvršbo na premičnine dolžnika in nato še z rubežem denarnih sredstev dolžnika pri organizacijah za plačilni promet. S sklepom z dne 30.10.2006 je bila ustavljena izvršba na denarna sredstva dolžnika. S sklepom z dne 29.08.2006 je bil določen izvršitelj, ki rubeža, določenega za dne 02.10.2006, ni opravil, ker je upnik to izvršilno dejanje preklical in podal predlog za odlog rubeža na premičnine dolžnika. Izvršitelj je dne 18.10.2006 predložil obračun stroškov (upnik, glede na določbo 38.c čl.

Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ni vložil zahteve, da o obračunu odloči sodišče), ki velja za dokončnega, upnik pa je z vlogo z dne 07.11.2006 predlagal, da se naloži dolžniku v plačilo navedene izvršilne stroške. Dokončni obračun je podlaga za stroškovno obremenitev dolžnika v skladu z 2.odst. 38.c čl. ZIZ, ki se upošteva pri odločanju o stroških v razmerju med upnikom in dolžnikom (8.odst. 38.čl. ZIZ). Upnik je tako pravočasno, v skladu s 7.odst. 38.čl. ZIZ, zahteval povrnitev izvršilnih stroškov, na podlagi 5.odst. cit. 38.čl.

ZIZ mu je zato dolžnik dolžan poravnati stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Ker dolžnik v pritožbi ne navaja nobenih pravno relevantnih dejstev, na podlagi katerih upniku ne bi pripadali stroški izvršitelja, je pritožba neutemeljena. S pritožbenimi navedbami o plačilu dolga pa dolžnik sprejete stroškovne odločitve ne more izpodbiti. Kot že povzeto, je upnik na te navedbe odgovoril in za plačani del dolga podal delni umik predloga, kar bo predmet odločanja v nadaljevanju postopka. Izpodbijani sklep je zato pravilen, pritožba pa neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje, ob neizpodbijani višini stroškov, zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2.tč. 365.čl.

ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ), ko tudi ob uradnem preizkusu (v skladu z 2.odst. 350.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ) kršitev ni zasledilo.