Appeal allowed; default judgment revoked due to unproven service of summons and defense request.

Pritožbi se ugodi, zato se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

[JEDRO]

V pritožbi toženec izrecno trdi, da je bila v kuverti samo tožba. Gre za upravičen dvom, ali je bil tožencu poziv na odgovor res poslan. Ta dvom pa ni mogoče odpraviti, saj na povratnici, ki je javna listina, ni zapisano, da pošiljka vsebuje tudi poziv toženi stranki naj odgovori na tožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugotovilo, da oporoka zapustnika D. P. z dne 4.1.2005 ni veljavna, in je kot taka brez pravnega učinka v zapuščinskem postopku po pokojnem D.P.. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v višini 321.176,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.5.2006 dalje do plačila, v 15-tih dneh.

Zoper to sodbo se je pritožil toženec. V pritožbi trdi, da za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni pogoji. Kot prvo, tožena stranka ni prejela pravnega pouka, da mora na tožbo odgovoriti. Prejela je poštno pošiljko, v kateri je bila samo tožba, brez običajnega obrazca, opozorila, da mora na tožbo odgovoriti v določenem roku, sicer bo izdana zamudna sodba. Tožena stranka je prava neuka stranka, zato na tožbo, ki ni vsebovala pravnega pouka v zvezi z odgovorom na tožbo, ni odgovorila. Sodišče je torej kršilo določbo 2. odst. 277.

čl. ZPP. Po drugi strani pa niso izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe. Utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ampak nasprotno. Iz zapuščinskega postopka izhaja, da je bila na pravdo napotena tožeča stranka. Tožena stranka razpolaga s formalno pravno pravilno in veljavno originalno oporoko. Razpolaga z listino, ki je obstoječa. Tožeča stranka pa šele z določenimi neizvedenimi dokazi dokazuje svojo posredno pravico. Zatrjuje pravno neveljavnost oporoke, kar bo lahko ugotovljeno šele po izvedenem dokaznem postopku.

Dejstva, ki so navedena v tožbi niso dejstva v pravem pomenu besede in ne morejo sama po sebi v tej fazi postopka omajati originalne formalnopravne oporoke, ki je bila razglašena v zapuščinskem postopku. Dejstva, ki jih navaja tožeča stranka so v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila. Tožeča stranka je namreč sama preložila formalnopravno pravilno oporoko.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 318. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP sodišče izda zamudno sodbo, če tožena stranka v roku iz 277. čl. ZPP ne odgovori na tožbo, če ji je sodišče pravilno vročilo tožbo v odgovor, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati in da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, in da dejstva, na katere se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pritožnik izrecno v pritožbi zatrjuje, da tožencu tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, ker ni prejel poziva sodišča, naj odgovori na tožbo in ni bil opozorjen na pravne posledice, če na tožbo na bo odgovoril.

Pritožbeno sodišče je po pregledu spisa sicer ugotovilo, da se poziv toženi stranki, naj odgovori na tožbo, nahaja v spisu na list.št. 11 spisa, ni pa nobene oznake na povratnici pošiljke, s katero je bila tožencu tožba vročena, da mu je obenem s tožbo bil vročen tudi poziv, naj na tožbo odgovori. V pritožbi pa toženec izrecno trdi, da je bila v kuverti samo tožba. Gre za upravičen dvom, ali je bil tožencu poziv na odgovor res poslan. Ta dvom pa ni mogoče odpraviti, saj na povratnici, ki je javna listina, ni zapisano, da pošiljka vsebuje tudi poziv toženi stranki naj odgovori na tožbo.

Ker torej ni izpolnjena ena od predpostavk za izdajo zamudne sodbe, to je, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, je zato moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi in razveljaviti zamudno sodbo ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.