Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep II Cp 947/2006 ECLI:SI:VSKP:2006:II.CP.947.2006 AI generated

Appeal partially allowed; first instance court erred by annulling its own execution order without new proceedings.

Case Number VSK sklep II Cp 947/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the creditor's appeal, annulling the first instance court's decision to revoke its own execution order and reject the enforcement request. The creditor argued that service should be attempted via a registered professional since the debtor's address was unverified, while the lower court had already confirmed the debtor did not reside there. The court ruled that while the lower court correctly stopped enforcement due to the debtor's alleged absence, it violated procedural law by unilaterally annulling its own prior order without initiating new proceedings.

Legislator headnote

AI generated

339. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ; 43. člen ZIZ: A court cannot annul its own prior decision without initiating new proceedings, as this constitutes a fundamental procedural violation.

Keywords

AI generated
execution order annulment service of process rules procedural violation enforcement request rejection registered professional service debtor absence fiction appellate review standard

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se deloma ugodi, zato se sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to razveljavilo sklep o izvršbi z dne 12.10.2005 in predlog za izvršbo z dne 3.10.2003 zavrglo (III tč. izreka) r a z v e l j a v i.

V ostalem delu pa se pritožba upnika zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje (I. in II. tč. izreka).

[JEDRO]

Ni pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sklep o izvršbi z dne 12.10.2005 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo. Sodišče prve stopnje namreč ne more samo svojega sklepa, ki ga je izdalo, razveljaviti, kajti s tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog upnika z dne 13.4.2006 za vročitev sklepa o izvršbi preko pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročenja kot registrirano dejavnost zavrnilo. Izvršbo je ustavilo, sklep o izvršbi z dne 12.10.2005 pa je razveljavilo in predlog za izvršbo z dne 3.10.2003 zavrglo.

Zoper ta sklep se je pritožil upnik in v pritožbi navaja, da je upnik po prejemu sklepa sodišča prve stopnje z dne 2.3.2006 opravil poizvedbo o bivališču pri upravljalcu zbirke podatkov in ugotovil, da ima dolžnica po uradnih evidencah še vedno prijavljeno bivališče na naslovu K.. Zato je sodišču predlagal, da opravi vročitev po 141. čl. ZPP, vendar sodišče njegovega predloga ni upoštevalo, ampak je upnika s sklepom ponovno pozvalo naj dopolni svoj predlog za izvršbo tako, da navede točen dejanski naslov dolžnice. Ker upniku dejanski naslov dolžnice ni znan, je predlagal, da poskusi vročiti sodno pošiljko preko osebe, ki je registrirana za opravljanje tovrstne dejavnosti. Ta je bolj usposobljena in specializirana pri opravi vročitve, kot je to sodni vročevalec, ki je že poskusil opraviti vročitev. Poleg tega pa je tudi upnik tisti, ki nosi stroške predlagane vročitve, zato meni, da je sodišče njegov predlog neutemeljeno zavrnilo. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter dovoli vročitev sklepa o izvršbi preko pravne oz. fizične osebe, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost.

Pritožba je deloma utemeljena.

V predlogu za izvršbo mora upnik med drugim navesti tudi naslov oz. stalno ali začasno prebivališče dolžnika (40. čl. ZIZ ter 105. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ). Stalno oz. začasno prebivališče dolžnika je potrebno navesti zaradi vročanja in ne zaradi formalne zahteve zakonskih določb, zaradi tega pa mora biti v predlogu za izvršbo navedeno dejansko prebivališče na pa le prebivališče, kjer dolžnik ne stanuje. Če pa prebivališče ni znano in stranka nima pooblaščenca, je potrebno poskrbeti za postavitev začasnega zastopnika (82. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ). Trditev v pritožbi, da bi sodišče moralo ugoditi upnikovem predlogu in sklep o izvršbi dolžniku vročiti preko pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost, ni pravilna. Če dolžnica na navedenem naslovu ne stanuje, kar je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, potem tudi vročitev po tej osebi ni mogoča. Neutemeljena je torej pritožba v tem delu, ko upnik zatrjuje, da bi sodišče moralo njegovemu predlogu za vročitev sklepa o izvršbi preko pravne ali fizične osebe ugoditi, zato jo je zavrnilo in potrdilo v tem delu izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Nadalje je sodišče prve stopnje tudi pravilno odločilo, da se izvršba ustavi, kajti upnik ni ravnal po zahtevi sodišča, da sporoči pravilen naslov dolžnice in posledica takšnega ravnanja je fikcija umika predloga. Zato je sodišče pravilno postopalo in je izvršbo ustavilo (2.odst.43. čl. ZIZ). Ni pa pravilno nadaljnje ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sklep o izvršbi z dne 12.10.2005 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo. Sodišče prve stopnje namreč ne more samo svojega sklepa, ki ga je izdalo, razveljaviti, kajti s tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ).