Appeal dismissed: Land registry rules cannot be bypassed by settlement agreements regarding unregistered transfers.

Pritožba se zavrne in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve predloga.

[JEDRO]

Pravila 2. odst. 150. čl. ZZK-1 se ne more zaobiti s sklenitvijo pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, saj lahko predlagateljema izda zemljiškoknjižno dovolilo samo njun pravdni prednik.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljev in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 8.11.2005, s katerim je zemljiškoknjižni predlog zavrgla, ker ga predlagatelji niso v roku, ki jim ga je sodišče dodelilo za dopolnitev predloga, ustrezno dopolnili. Predlogu za vpis namreč niso predložili vseh potrebnih listin, ki bi bile podlaga za vknjižbo pravice v korist pravnega prednika predlagateljev, čeprav je prišlo do večkratnih zaporednih prenosov, ki niso bili vpisani v zemljiški knjigi.

Zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice sta predlagatelje vložila pritožbo, v kateri navajata, da sta predlogu za vpis priložila pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, sklenjeno z zemljiškoknjižnim lastnikom obeh nepremičnin. Ta pogodba je v originalu in na njem je potrdilo davčnega urada o plačanem davku od prometa nepremičnin in je notarsko overjen podpis zemljiškoknjižnega lastnika ter vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Menita, da je že ta pogodba zadosten razlog za izvedbo vpisa, saj je zemljiškoknjižni postopek formalno izvedbeni postopek, v katerem se presoja samo, ali je določena listina z določeno vsebino ustrezna. Iz pogodbe o uskladitvi pa je razvidno, da podatki povsem ustrezajo zemljiškoknjižnim podatkom. Zato zemljiška knjiga ni imela podlage, da je sploh zahtevala dodatne listine. Kljub temu sta na nepotreben poziv sodišča predlagatelja dostavila še sodno poravnavo med dedičem in njima, ki je v originalu, overjeno pogodbo z dne 19.4.1994 v originalu, original neoverjene pogodbe med njima in pok. M. S. (to pogodbo je nadomestila sodna poravnava z dedičem) ter kopije pogodb med zemljiškoknjižnim lastnikom in družbo T., ki pa sta nepomembni glede na pogodbo o uskladitvi stanja. Tudi za ti dve pogodbi je bil plačan davek, kar je razvidno iz njiju. Zemljiška knjiga je zato ravnala nepravilno, ko je zavrgla predlog za vpis in predlagatelja predlagata, da se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadeva v nadaljnji postopek za vpis lastništva.

Pritožba ni utemeljena.

Točne so pritožbene navedbe, da je zemljiškoknjižni postopek formalen postopek. O pogojih za vpis odloča zemljiškoknjižno sodišče samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja o vpisu v zemljiški knjigi. V konkretni zadevi je iz 1. točke pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem, zemljiškoknjižno sodišče ugotovilo, da je prišlo do večkratnih zaporednih prenosov pravice, ki niso bili vpisani v zemljiški knjigi, saj je v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot lastnik L. d.d., ki pa je že v letih 1993 in 1994 apartmaja, ki sta predmet predlaganega vpisa prodal družbi T., ta družba pa ju je zatem v letu 1994 prodala M. Š., ki pa ju je prodala predlagateljema. Ker kupoprodajna pogodba ni bila overjena, sta predlagatelja v zapuščinskem postopku z dedičem sklenila sodno poravnavo, iz katere izhaja, da jima je priznal lastništvo. Glede na takšen izvenknjižni promet s predmetom vpisa, je sodišče prve stopnje moralo v okviru formalnega postopka upoštevati jasno določbo 2. odst. 150. čl. ZZK-1, po kateri je dopusten preskok vknjižbe tako, da zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo v svojo korist le, če za vsak izvenknjižni prenos pravice predlogu za vknjižbo priloži listino, ki bi bila sposobna za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. Brez formalno popolne listine, ki je pravni temelj za razpolaganje s stvarnimi pravicami na nepremičninah, vknjižba ni možna. V konkretni zadevi bi zato na poziv sodišča, morala predlagatelja ob takšnem stanju zadeve predložiti tudi izvirnik pogodbe, sklenjene med zemljiškoknjižnim lastnikom in družbo T.. Če izvirnika te listine nimata, pa bi morala predlagati vzpostavitev te zemljiškoknjižne listine. Teh pravil ne moreta zaobiti s sklenitvijo pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, saj lahko predlagateljema izda zemljiškoknjižno dovolilo samo njun pravdni prednik, to pa ni L. d.d., kot povsem jasno sledi že iz 1. točke te pogodbe. Sodišče prve stopnje je odločilo v skladu s temi pravili ZZK-1, zato je pritožba neutemeljena ter jo je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1 zavrnilo in hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.