Appeal dismissed; defendant must pay procedural costs caused by their own fault regardless of criminal guilt outcome.
Legislator summary
AI generatedThe appeal filed by the accused against the first-instance court's order to pay procedural costs was rejected as unfounded. The defendant argued they should not pay costs related to the service of documents since they were not present at the incident. The court ruled that the obligation to pay costs arises from the defendant's own fault in causing the expenses, not from a finding of criminal guilt or a subsequent conviction.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 94. člena ZKP; prvi odstavek 95. člena ZKP: The obligation to pay procedural costs is based on the party's fault in incurring them, independent of the criminal outcome or a finding of guilt.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba obd. se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Podlaga za naložitev plačila stroškov kazenskega postopka po prvem odstavku 94. člena ZKP ni ugotovljena krivda in z njo povezana obsodilna sodba, temveč krivda za stroške, ki sicer ne bi nastali.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje 22.9.2006 ustavilo kazenski postopek zoper obd. zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 133. člena Kazenskega zakonika (KZ) ter za del stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da le-ti obremenjujejo proračun (prvi odstavek 96. člena ZKP), medtem ko je plačilo stroškov v zvezi z vročanjem, sklicujoč se na prvi odstavek 94. člena ZKP naložilo obdolženemu. Povzeto je bilo storjeno s sklepom.
Zoper sklep se je pritožil obdolženi. Ker pri dogodku, za katerega je bil obdolžen, ni bil niti udeležen, meni, da mu stroškov, ki so nastali v zvezi z vročanjem, ni treba plačati. Pritožbenemu sodišču zato smiselno predlaga, da napadeni sklep z razveljavitvijo odpravi.
Pritožba ni utemeljena.
Po prvem odstavku 94. člena ZKP obdolženec in ostali v predpisu našteti procesni udeleženci plačajo ne glede na izid kazenskega postopka stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi kot tudi ustrezen del povprečnine. Podlaga za naložitev plačila stroškov obdolženemu v tem primeru ni ugotovljena krivda za storjeno kaznivo dejanje in z njo povezana obsodilna sodba (prvi odstavek 95. člena ZKP), temveč krivda za stroške, ki sicer ne bi nastali. Posredi sta torej dve kvalitativno različni podlagi, ki ju v nobenem primeru ni mogoče enačiti.
To konkretno pomeni, da bi pritožnik stroške v zvezi z vročanjem, ki jih je nedvomno sam povzročil, moral plačati tudi tedaj, ko bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da v dogodku, v katerem je bilo domnevno storjeno kaznivo dejanje, resnično ni bil niti udeležen. Pritožnikovo nasprotno mnenje se po tem takem izkaže za zmotno in ga s smiselno podanim predlogom po razveljavitvi in odpravi napadenega sklepa ni bilo mogoče sprejeti oziroma je bilo treba o njegovi pritožbi odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402.
člena ZKP).