Enforcement costs appeal dismissed; court ruled investigations unnecessary for bank and movable property execution.

Pritožba upnika se zavrne in se v izpodbijanem delu p o t r d i sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Po 5. odst. 38. čl. ZIZ je treba potrebnost stroškov za izvršbo presojati skozi izvršbo, ki jo je predlagal upnik; gre za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri banki in na dolžnikove premičnine, ki se nahajajo na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje. Upoštevaje upnikov predlog se tako pokaže, da za konkretno izvršbo niso bile potrebne poizvedbe glede lastništva nepremičnin dolžnika, ravno tako pa tudi ne glede lastništva motornih vozil - slednje zato, ker je upnik predlagal izvršbo na vse dolžnikove premičnine.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje: 2.) dolžniku naložilo, da mora v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravnati upniku v predlogu navedeno terjatev; 2.) dovolilo predlagano izvršbo; 3.) za izvršitelja določilo S. P.; 4.) stroške upnika odmerilo na 47.513,60 SIT.

Proti navedenemu sklepu je v delu, kolikor mu niso bili odmerjeni stroški v višjem znesku (4. tč. izreka), upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlagal njegovo spremembo v navedenem delu tako, da višje sodišče upniku prizna v predlogu za izvršbo priglašene stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kot tudi pritožbene stroške. Opozarja, da sklep o izvršbi glede stroškov nima obrazložitve, je pa iz stroškovnika razvidno, katerih stroškov prvostopno sodišče ni priznalo. Tako upniku ni priznalo stroškov za poizvedbo na MNZ glede lastništva motornega vozila za dolžnika, poizvedbo na DURS glede davčne številke dolžnika, kakor tudi ne poizvedbe na GURS glede lastništva nepremičnin dolžnika. Prav tako ni priznalo stroškov, ki jih je upnik plačal za opravljene poizvedbe na MNZ, DURS in GURS. Ker razlogov za zavrnitev sodišče ni navedlo, sodnega sklepa ni mogoče preizkusiti, tako da je obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 338. čl. ZPP. Upnik je opravil poizvedbo o premoženju dolžnika, saj so s tem večje možnosti upnika, da bo izterjava uspešna. Poizvedba na DURS je bila nujno potrebna, saj podatke o bančnih računih stranke pri B.S. dobijo šele potem, ko ji dostavijo davčno številko. Predpogoj za poizvedbo na B.S., ki jo je sodišče edino priznalo, pa je bila ravno poizvedba o davčni številki dolžnika na DURS. Opravljene poizvedbe izhajajo tudi iz listin, in sicer: poizvedba DURS z dne 13.7.2005, poizvedba na MNZ z dne 4.7.2005, pri čemer so na obeh poizvedbah nalepljeni tudi koleki za plačano upravno takso, poizvedba na GURS z dne 4.7.2005 z nalepljenimi koleki za upravno takso ter odgovor MNZ, GURS in DURS. Samo dejstvo, da so bile poizvedbe glede lastništva nepremičnin in premičnin - motornih vozil neuspešne, ni razlog, da bi sodišče zavrnilo priznanje navedenih priglašenih stroškov.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Res je, kar navaja pritožba, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju (5. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). V obravnavanem primeru je torej treba potrebnost stroškov za izvršbo presojati skozi izvršbo, ki jo je predlagal upnik; gre za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri banki in na dolžnikove premičnine, ki se nahajajo na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje. Upoštevaje upnikov predlog se tako pokaže, da za konkretno izvršbo niso bile potrebne poizvedbe glede lastništva nepremičnin dolžnika, ravno tako pa tudi ne glede lastništva motornih vozil - slednje zato, ker je upnik predlagal izvršbo na vse dolžnikove premičnine. Podatki o bančnem računu dolžnika kot samostojnega podjetnika so dosegljivi preko spletne strani B.S., pri čemer pa davčna številka ni potrebna, kot to zmotno zatrjuje pritožnik. Zato sodišče prve stopnje pravilno upniku ni priznalo stroškov v zvezi s pribavo davčne številke dolžnika.

Sklep v izpodbijanem delu (tj. njegov stroškovni del) res ni obrazložen, vendar ga je kljub temu mogoče preizkusiti na podlagi stroškovnika, ki je zaobsežen v predlogu za izvršbo in iz katerega je razvidno, katere njegove postavke je sodišče prve stopnje priznalo. Glede na to zatrjevana kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni podana in je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.