Enforcement title invalid after debtor deletion; successor liability requires title issued before deletion.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's decision to halt enforcement against the new shareholder of a dissolved company. The creditor argued for continued enforcement against the new entity, but the court found the original enforcement title was not legally effective at the moment the original debtor was deleted from the register. Consequently, the statutory conditions for transferring the enforcement obligation to the new debtor were not met.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 24. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 365. člen: An enforcement title must be legally effective at the time of the debtor's cessation to permit continuation against a successor; deletion of the original debtor invalidates the title's basis for transfer.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba upnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V trenutku prenehanja prvotnega dolžnika z izbrisom iz sodnega registra, sklep o izvršbi ni bil pravnomočen. In ker to ni bil, upnik ne razpolaga z izvršilnim naslovom zoper prvotnega dolžnika, tako da nadaljevanja izvršbe zoper novega dolžnika - družbenika izbrisane družbe - čeprav pravnega naslednika prvotnega dolžnika, ni mogoče dovoliti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) ugotovilo, da je bil izvršilni postopek prekinjen z 22.10.2004; 2.) izvršilni postopek nadaljevalo; 3.) zavrnilo predlog upnika, da se izvršba nadaljuje z vstopom družbenika prvotnega dolžnika, R.V.; 4.) ustavilo izvršbo.
Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi opozarja, da je bil sklep o izvršbi izdan že 20.9.2001, da je dolžnik zoper njega ugovarjal, zaradi česar je bil 3.10.2001 izdan sklep, s katerim je bila razveljavljena 2. tč. izreka sklepa o izvršbi; po pritožbi upnika je bil zadnjenavedeni sklep razveljavljen in zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je sodišče po preštevilčenju zadeve upniku ponovno poslalo ugovor v odgovor in po vložitvi ponovnega odgovora na ugovor s strani upnika, sodišče v ponovljenem ugovornem postopku še ni izdalo sklepa, zatem pa je bil prvotni dolžnik 22.10.2004 izbrisan iz sodnega registra. Ko je upnik z vlogo z dne 13.10.2003 podal odgovor na ugovor je nastala procesna situacija, ko sodišče še vedno ni izdalo sklepa, s katerim je potrebno ugovor dolžnika z dne 1.10.2001 kot neobrazloženega in neutemeljenega zavrniti. Sodišče v izpodbijanem sklepu neutemeljeno očita upniku neaktivnost glede pravočasnega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper edinega družbenika prvotnega dolžnika, saj je resnica ravno obratna. Prvostopenjsko sodišče v roku dveh let in desetih mesecev ni uspelo izdati sklepa v ugovornem postopku.
Pritožba upnika ni utemeljena.
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu je bil prvotni dolžnik, družba A. d.o.o., zoper katerega je bil 20.9.2001 izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l.RS št. 54/99 s sprem.), izbrisan iz sodnega registra 22.10.2004, upnik pa je že 12.11.2004 vložil predlog za nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika izbrisane družbe, R.V., kar je znotraj enoletnega roka, določenega v 2. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) v zvezi s 5. odst. 27. čl. ZFPPod (kateri sicer teče od dneva objave izbrisa družbe iz sodnega registra); ne gre torej za to, da upnik v obravnavanem postopku ne bi vložil predloga za nadaljevanje postopka znotraj zakonskega roka, ampak za to, da v trenutku prenehanja prvotnega dolžnika z izbrisom iz sodnega registra (torej na dan 22.10.2004), sklep o izvršbi ni bil pravnomočen. In ker to ni bil, upnik ne razpolaga z izvršilnim naslovom zoper prvotnega dolžnika, tako da nadaljevanja izvršbe zoper novega dolžnika - družbenika izbrisane družbe - čeprav pravnega naslednika prvotnega dolžnika, ni mogoče dovoliti. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) namreč v 24. čl., ki med drugim ureja tudi prehod obveznosti na novega dolžnika, v 4. odst. določa, da če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, se pod pogoji iz prvega odstavka tega člena izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo; eden od pogojev iz prvega odstavka tega člena pa je, da je prvotni dolžnik kot dolžnik označen že v izvršilnem naslovu. V obravnavanem primeru pa ta pogoj ni izpolnjen.
Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.