Appeal against mandatory defense appointment by first instance court dismissed as procedurally inadmissible.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe first instance court rejected the defendant's appeal against its own order to appoint a defense attorney ex officio. The defendant argued for a new attorney and the right to a dignified defense, claiming the first court erred in allowing the appeal. The appellate court dismissed the appeal because such orders fall within judicial administration, making appeals procedurally inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedI. odstavka 71. člena ZKP; Dejanja sodne uprave, kot je postavitve zagovornika po uradni dolžnosti, nista predmet pritožbe, saj pritožba zoper takšne sklepe ni dovoljena.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba obdolženega J. D. se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Ker je sodišče prve stopnje ugodilo obdolženčevi zahtevi za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti iz razloga "pravičnosti", opredeljenega v I. odstavku 71. člena ZKP, je ravnalo pravilno, ko je s strani obdolženca vloženo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, saj je sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti izdalo v okviru sodne uprave, zoper takšen sklep pa pritožbe ni.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo obdolženega J. D. z dne 1.10.2006, ki jo je vložil zoper sklep istega sodišča, s katerim mu je to postavilo zagovornika po uradni dolžnosti.
Zoper takšen sklep se je pritožil obdolženec ter ob smiselni uveljavitvi pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja predlagal, naj sodišče druge stopnje o njegovi pritožbi "seznani in opozori, eventualno pa postavi drugega zagovornika, v vsakem primeru pa naj mu sodišče omogoči dostojno pravico do obrambe".
Pritožba ni utemeljena.
V obravnavani kazenski zadevi je sodišče prve stopnje obdolženemu J. D. na njegovo zahtevo postavilo zagovornika po uradni dolžnosti, ker je ocenilo, da lastnih sredstev za obrambo nima, da se nahaja v zaporu in da gre za sorazmerno zapleteno kazensko zadevo. Menilo je torej, da je v interesu pravičnosti, da se obdolžencu postavi zagovornik po uradni dolžnosti. Zoper takšen sklep pa pritožba ni dovoljena, saj gre, enako kot pri sklepu po IV. odstavku 70. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), za dejanje v okviru sodne uprave ter zato sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je v svojem sklepu z dne 25.9.2006 obdolženca poučilo, da je zoper sklep dovoljena pritožba v roku treh dni. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe (kot nedovoljene) je torej v formalnopravnem pogledu pravilna (ob nepravilni navedbi dolžine pritožbenega roka) ter je bilo zato sodišče druge stopnje primorano pritožbo obdolženca zavrniti kot neutemeljeno, ne da bi se sploh spuščalo v vsebino njegovih pritožbenih navedb.